ZIMSKE VRTNINE V NEOGREVANEM RASTLINJAKU

Danes si lahko pridelamo domačo zelenjavo tudi pozimi. Na prostem, zanesljiveje pa v neogrevanem rastlinjaku ali plastenjaku.

Vsem, ki imajo malo večji vrt, predlagam, da postavijo rastlinjak. S tem se bodo ognili vsem vremenskim težavam (ki jih je vsako leto več) in pridelali veliko okusne in zdrave zelenjave skozi VSE LETO. Na tak način smo še bolj SAMOOSKRBNI.
V tem članku se bo pojem rastlinjak nanašal na rastlinjake,ki imajo stekleno kritino in plastenjake s plastično.

Za vzgojo v NEOGREVANEM rastlinjaku pozimi so primerne naslednje vrtnine: solata, motovilec, špinača, blitva, rukola, peteršilj, radič, endivija, zimski portulak (Claytonia), kitajsko zelje, ohrovt, brstični ohrovt, zelje, brokoli, kolerabica, por, redkvica, korenček, bob, grah. In morda bi se našlo še kaj.

Ker je rastlinjak do pozne jeseni zaseden (paradižnik, paprika, kumare, začimbe itd), si moramo za nekatere vrtnine sadike vzgojiti izven rastlinjaka in jih jeseni presaditi v rastlinjak. Druge pa lahko sejemo direktno v rastlinjak.

Vse zgoraj naštete vrtnine prenašajo mraz in jih zato lahko vzgajamo tudi pozimi. Vendar kako dobro rastejo pozimi in kako dozorevajo je zelo odvisno od same zime (temperature in sonca). V milih zimah imamo pridelke celo zimo, v zelo hladnih zimah, ko zamrznejo tudi tla v neogrevanem rastlinjaku, se rast upočasni, lahko pa vrtnine tudi zmrznejo. Vsak zima je edinstvena, zato sejemo čim več različnih vrtnin in sort, saj različno reagirajo na vremenske razmere in tako imam kljub vsemu vedno kakšno svežo domačo zelenjavo.

Tla v rastlinjaku pred setvijo ali presajanjem počistimo in rahlo zrahljamo. Ker smo gnojili vrtnine preko poletja, na jesen gnojenje ni potrebno. Pozimi, ob toplih dnevih moramo rastlinjak zračiti, da ni preveč vlažno. V suhih dneh je potrebno zalivati (nikakor ne po rastlinah). Z gnojenjem začnemo spomladi, ko postaja bolj toplo in se dan daljša.

Solata, radič, endivija
Solato lahko sejemo že julija in sadike septembra presadimo v rastlinjak, tako da imamo oktobra in novembra že pridelke. Sejemo lahko vse klasične poletne solate (sorte: Canasta, Ljubljanska ledenka, Unicum, Dalmatinska ledenka, Gentilina, Catalogna).
Septembra in oktobra pa solate sejemo direktno v rastlinjak. Najbolje večkrat zapored, da bomo imeli solato v različnem časovnem obdobju. Septembra sejemo sorte zimskih solat in obvezno sorto Canasta. Morda imajo v kakšnih specializiranih trgovinah na voljo sadike zimskih solat. Sejemo lahko tudi mešanice solat za »baby leaf« ali mešanice različnih vrtnin za »baby leaf«. »Baby leaf« mešanice lahko kupimo v živilskih trgovinah. Zakaj si jih ne bi vzgojili sami doma na vrtu?
Hkrati s solato sejemo lahko rukolo, peteršilj, zimski portulak, blitvo, endivijo in radič.

Špinača in motovilec
Špinačo in motovilec sejemo septembra do konca oktobra. Obe vrtnini prezimita tudi na prostem, prednost rastlinjaka pa je, da jih lahko pobiramo celo zimo do pomladi. Motovilec se po rezi obraste.

 

 

Kapusnice in por
Brokoli sejemo julija in ga septembra presadimo v rastlinjak. Zgodaj spomladi bo pognal prve okusne, s hranili bogate, brste.
Kitajsko zelje sejemo direktno septembra v rastlinjak. Če je jesen zelo hladna ga prekrijemo s kopreno ali premičnim tunelom. Novembra ga pobiramo.
Tudi vse ostale kapusnice in por sejemo julija in jih v rastlinjak presajamo septembra. Uživamo jih po potrebi. Ker so to običajno velike rastline in mi imamo običajno majhen rastlinjak, predlagam, da presadimo le nekaj rastlin kapusnic, toliko, da imamo za popestritev jedilnika.

 

 

 

Redkvico sejemo direktno septembra, oktobra ter januarja in februarja.
Ljubitelji stročnic pa si v rastlinjak septembra ali februarja posejejo grah in bob.

NA KRATKO O RASTLINJAKIH IN PLASTENJAKIH– za svežo zelenjavo vse leto
Razlika: RASTLINJAKI IMAJO STEKLENO KRITINO, PLASTENJAKI PA PLASTIČNO.
Rastlinjak ali plastenjak naj bo dovolj velik, saj nam premajhen slabo služi.
Vrtnine lahko vse leto pridelujemo tudi v neogrevanem rastlinjaku ali plastenjaku (dvojno prekrivanje, v rastlinjak/plastenjak postavimo še premično toplo gredo, da v mrzli zimi ne zmrzuje itd).
Izbiramo lahko med različnimi plastinjaki in rastlinjaki, vendar so najbolj sodobni in najboljši iz polikarbonatne kritine z aluminijastimi profili. Kritina naj bo taka, da prenese sneg, veter, močan dež in močno sonce.
Izberemo pravo lego – jeseni, pozimi in spomladi moramo ujeti največ svetlobe, poleti najmanj (če je prevroče, rastline ne rastejo).
Naredimo načrt za lovljenje deževnice, s katero bomo rastlinjak ali plastenjak ogrevali in v njem zalivali rastline (zbiranje vode in namakanje).
Skrbimo za pravočasno in pravilno prezračevanje.

RASTLINJAKI / PLASTENJAKI PO SVETU
WALPINI ALI VKOPANI RASTLINJAK – vrsta podzemnega rastlinjaka iz južne Amerike, ki je vkopan vsaj meter globoko.

KITAJSKI RASTLINJAK (CHINESE SOLAR GREENHOUSE) – ima severno stran izolirano (ob steni).

BIODOMI ALI KUPOLASTI RASTLINJAKI – izdelan je v obliki kupole, ki enakomerno vsrkava svetlobo (seveda ne sme biti v senci) in omogoča, da zrak lažje kroži.