ZASTIRANJE TAL

Zastiranje tal pomeni prekrivanje tal z rastlinskimi deli. Prekrivamo v tankih plasteh s čim manjšimi koščki rastlin.

V biotičnem vrtu so vse površine pokrite. To pomeni, da vsako prazno gredico zasejemo, uporabljamo čim več mešanih posevkov in tla zastiramo.

Zastiranje ima naslednje prednosti za vrtno prst:
Tla ohranjajo toploto, vlago in zračno strukturo. S tem nastane ugodna mikroklima tako za mikroorganizme kot za rastline.
V tleh je več humusa in hranilnih snovi, posledično aktivnejši mikroorganizmi.
Tla so zavarovana pred nalivi dežja, močnim vetrom in žgočim soncem. Tako preprečimo zaskorjitev, zbitost in razkroj humusne plasti.
Vrtnine in cvetlice imajo enakomerne rastne razmere, poleg tega pa so obilno oskrbljene z ogljikovim dioksidom.

Zastiranje ima naslednje prednosti za vrtnarja:
Ker so tla rahla, manj okopavamo.
Ker se plevel pod zastirko zaduši, manj plevemo.
Ker tla ne izgubljajo vlage, manj zalivamo.
Ker mikroorganizmi tvorijo veliko humusa in hranilnih snovi, manj gnojimo.
Pridelke lažje pospravljamo, plodovi so bolj čisti.

Slaba stran zastiranja pa je lahko:
V deževnih poletjih mora biti zastirka propustna, da ne začne gniti.
Težka tla spomladi kasneje zastiramo, da se prej ogrejejo in osušijo.
V vlažnih poletjih zastirka privablja polže.
Pozimi se nam pod zastirko lahko zaredijo miši.

Material za naravne zastirke
Vse kar pridelamo v vrtu in ne pojemo, naj ostane v vrtu. Izjema so okuženi oz. bolni rastlinski deli.
Pokošena trava: Naj se malo posuši; raztrosimo povsod v tanki plasti.
Vrtni plevel:    Najprej mora oveneti in korenine morajo biti suhe. Ga narežemo na manjše koščke.
Mešane zdravilne rastline in zelišča: Učinkujejo na zdravje tal in boljšo rast rastlin svojimi različnimi sestavinami. Priporočamo čim bolj pogosto uporabo povsod po vrtu. Obvezne so: kopriva, gabez (vsebuje veliko kalija), paradižnikovi listi in vsa ostala zelišča z vrta, travnika ali gozda.