VRTNARSKA ZNANJA IZ STARIH ČASOV: O SETVI

Ljudje so že v starih časih vedeli, kako lahko seme bolje kali. Zato so za semena različnih vrst pripravili različne kopeli, ki pospešijo kalitev in rast kalčkov.
• Rimljani so 2.000 let nazaj semena kumar, buč in melon namakali v mleku.
• Semena stročnic, npr. graha, fižola, boba, leče, vigne namakamo najmanj eno uro v kamiličnem izvlečku (2 žličke posušenih kamiličnih cvetov pustimo stati 10-12 ur vodi). Kamilica razkuži in pospeši kalitev.
• Baldrijan »greje« in pospešuje pri kalčkih rast korenin. To zeliščno kopel uporabimo pri semenih čebule, pora, paradižnika, paprike, andske jagode in poletnih cvetlic. Večurno kopel pa privoščimo semenom vrtnin, ki so občutljiva na nizke temperature: kumare, melone, bučke.
• S kopeljo iz česna in hrena lahko zaščitimo semena pred napadom različnih talnih glivic (npr. padavost sadik). 100-150 g česna oz. hrena na drobno narežemo in prelijemo z deževnico. Po 1-3 urah precedimo. Česnova kopel je dobra za semena paradižnikov, kumar, cinij, ognjiča. Hrenova kopel pa dobro dene semenu vseh zelenjadnic in cvetlic, razen kapusnicam.
• Tudi kopel iz njivske preslice je dobrodejna za vsa semena, saj mladi kalčki silicij, ki je v preslici, vgradijo v svoje celične stene in se s tem bolje borijo proti napadom škodljivih glivičnih bolezni.