VRTNARJENJE ZA ZAČETNIKE

  1. Kje si zasadimo svoj zelenjavni vrt

Če imamo  hišo, naj bo zelenjavni vrt blizu, da lahko kadarkoli skočimo po kakšno začimbo, svežo solato, korenček ali cvetlico za v vazo. Zelenjavni vrt mora biti cel dan obsijan s soncem – sončna lega naj ima prednost pred bližino hiše. Dobro je, da preverimo tal. Malo slabša tla lahko izboljšamo (dodamo kupljeno zemljo, kvalitetna organska gnojila, mivko ali droben pesek). Zelo slabih tal (npr. gramoz, zbita ilovica) pa se raje izognemo, tam je bolje narediti kar dvignjene grede. Zelenjavni vrt mora biti obvezno na ravni površini.

Če imamo atrij, si oblikujmo dvignjeno gredo in jo poljubno zasadimo.

Če imamo samo balkon, v velike lonce posejemo zelišča in kakšno vrtnino, nekje v bližini doma pa poskusimo najeti vrt oziroma se dogovorimo s sorodniki na podeželju, da nam odstopijo košček njive. V Sloveniji je vedno manj obdelanih njivskih površin!

 

  1. Kako velik naj bo naš zelenjavni vrt

 

Če imamo nekaj časa in izkušenj, je za začetek dovolj 10-20 m2. Na tej površini sicer ne bomo samooskrbni, si pa bomo nabrali veliko izkušenj in se ob tem ne bomo preobremenili. Če smo pogumnejši, si lahko omislimo tudi zelenjavni vrt  večji površini(30-50 m2).

 

 

 

 

 

  1. Priprava (oblikovanje) zelenjavnega vrta

 

 

Ko smo določili lego in velikost vrta, naredimo gredice. Tla klasično prelopatamo in hkrati dodamo gnoj ali organska gnojila. Najbolj urejeni med nami bodo gredice takoj obrobili, naredili potke in določili prostor za kompostni kup.

 

 

 

 

 

  1. Kaj naj si za začetek pridelamo v svojem novem zelenjavnem vrtu?

 

 

Jasno: tisto zelenjavo ki jo najraje jemo! Izberemo si nekaj različnih vrst zelenjave, ki so  enostavnejše za vzgojo (solata, redkvica, blitva, špinača, bučke, nizek fižol, čebula iz čebulčka, peteršilj), najljubše začimbnice in cvetlice enoletnice (cinije, ognjič, kozmeje, mak).

 

 

 

 

 

  1. Naredimo si načrt vrta

Načrt si lahko naredimo v glavi in sproti improviziramo. Izberemo semena zelenjave, ki jih bomo sejali. Upoštevamo dobre in slabe sosede, pričnemo s setvijo in kombiniramo V pomoč nam je lahko tudi kakšna skica. Narišemo gredice in vrste v gredice ter nanje napišemo, kaj smo oz. kaj bomo sejali. Primer take gredice najdete na zadnji strani NAŠEGA KATALOGA RAZGLEDNICE Z VRTA 9.

  1. Seme ali sadike

 

 

 

Najlažje in najcenejše je, da si vse vrtnine, začimbnice in cvetlice enoletnice vzgojimo iz semena (Royal Seeds). Če sejemo sami, imamo tudi večjo ponudbo sort in še rastlino spremljamo od začetka. Morda za začetek kupimo le sadike paradižnika, paprike in gomoljne zelene, ostalo pa poskusimo vzgojiti sami.

 

 

 

 

 

 

 

  1. Zelenjavni vrt je tudi lep

 

 

Zelenjavni vrt ni zgolj koristen, nudi nam tudi estetski užitek: pestre kombinacije zelenjave in cvetlic poskrbijo za živahne barve in oblike (), na severnem delu vrta si omislimo plezalke (visoki fižol, popenjave cvetlice, sladka koruza), oblikujmo domiselne potke , obrobe in ograje, diskreten kompostni kup, namesto plevela mulč oz. prekrivke iz rastlin, itd.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  1. Kako izkoristimo majhno vrtno površino

 

 

Kompostni kup je obvezen (vse, kar zraste, tako ostane v vrtu). Izkoristimo tudi pokončne površine (visoki fižol, turški fižol, popenjave cvetlice). Nikoli ne imejmo praznih gredic, vedno kaj sproti posejemo. Sejmo tudi zimsko zelenjavo (por, brstični ohrovt, ohrovt, motovilec, zimska solata, špinača, blitva). Redno pobiramo pridelke! Redno režemo cvetlice, saj se večinoma obraščajo.

 

 

 

 

 

 

 

  1. Delo v zelenjavnem vrtu

 

Po setvi poskrbimo, da so tla vedno dovolj vlažna, da seme kali in da se majhne rastline dobro ukoreninijo. Potem zalivamo samo še v suši. Tla obvezno prekrivamo (bolje zadržujejo vlago in plevel manj intenzivno raste). Prekrivamo lahko s travo, suho travo, ostanki rastlin, listjem ali s posebnimi folijami. Če tal ne prekrivamo, med rastjo obvezno plevemo. . Majhen plevel ni problematičen, oskrbeti moramo le, da plevel ne zaduši zelenjavne rastline. Malo plevela torej ne škodi, ko pa zraste prevelik, ga je potrebno odstraniti. Ne smemo pozabiti tudi na gnojenje. Nekaterim vrtninam je dovolj osnovno gnojenje (ob prekopavanju), druge pa moramo dognojevati (plodovke, kapusnice).

Nekatera gnojila si lahko izdelamo sami, npr. kompost ali prevrelko iz kopriv. Če imamo to srečo, nam lahko sosed pripelje hlevski gnoj, drugače pa je ponudba gnojil v trgovinah zelo pestra.

 

 

 

 

  1. Bolezni in škodljivci v zelenjavnem vrtu

 

 

Napadu bolezni in škodljivcev se ognemo, če vrt optimalno gnojimo (močne in zdrave rastline so  odpornejše na bolezni in škodljivce), upoštevamo mešane posevke, sejemo in pobiramo pridelke ob pravem času ter pravilno skrbimo za rastline. V mešanih posevkih se različne rastline spodbujajo v rasti, s svojimi izločki odganjajo določene škodljivce in preprečujejo napad bolezni. Čebulo in zelje npr. lahko prekrijemo s posebno mrežo. Če pa pride do napada škodljivca ali bolezni, se NE JEZIMO, napadene ali bolne rastline odstranimo (jih uporabimo ali zavržemo) in posejemo kaj drugega.

 

 

 

 

 

  1. Pridelki

 

Če smo pri pridelkih, smo že zmagali! Pridelke redno pobiramo, kar pa ne porabimo sproti, shranimo za zimo. Zrna fižola, boba in graha posušimo. Čebulo in česen posušimo in spletemo v pletenice. Veliko zelenjave lahko vložimo ali zamrznemo. Iz paradižnika naredimo mezgo. Zelišča in začimbe posušimo za čaje ali začinjanje jedi, lahko jih tudi zamrznemo ali shranimo v olje.