VRTNA KOPRENA JE OBVEZNA

Koprene dobro prepuščajo zrak (70–75 %). Ob previdnem ravnanju (pred skladiščenjem jo očistimo in posušimo, skladiščimo v temnem in hladnem prostoru, z listkom označimo njene dimenzije, da spomladi ne »tuhtamo«) jo lahko uporabimo za večkratno prekrivanje.

ZGODNJA POMLAD
S kopreno prekrivamo zasejane gredice, zato da sta tla in zrak nad tlemi toplejša. V toplih tleh so živahnejši mikrobiološki procesi, zato tudi rastline hitreje in bolje rastejo. Hkrati koprena vzdržuje višjo vlažnost tal in zraka pri tleh, kar tudi vpliva na boljšo rast. S prekrivanjem začnemo ob prvih setvah na prosto. Kljub prekrivanju mora biti dovolj toplo in tla ne smejo biti prevlažna. S prekrivanjem bodo vrtnine zanesljiveje in hitreje rastle. Najkasneje v začetku maja odkrijemo gredice, ki smo jih pokrili marca. Setve kumar, bučk, fižola, se pravi vseh vrtnin, ki smo jih sejali konec aprila, odkrivamo pozneje – po kalitvi in ko mine nevarnost pojava slane.

 

POMLAD/POLETJE – TUNEL S KOPRENO
Poleti lahko s prekrivanjem zaščitimo rastline pred napadi žuželk in vročim soncem tako, da naredimo tunel (več zraka). Zaščitimo čebulo pred čebulno muho (maja), kapusnice pred kapusovim belinom, korenček pred korenjevo muho, krompir pred koloradskim hroščem in različne vrtnine pred bolhači, kobilicami, listnimi zavrtači ter minerji, zajci, pticami in morda celo pobeglimi kozami.

 

 

 

 

JESEN/ZIMA
Jeseni čez noč prekrijemo vrtnine, ki so občutljive na mraz (paprike, nizek fižol, bučke, buče), da dlje dozorevajo. Motovilec, špinačo, por, ohrovt lahko prekrijemo tudi preko zime (pobiramo pod snegom).