VISOKI FIŽOL

Z njim je sicer malo več dela: priprava opornih palic, namestitev opornih palic v zemljo, setev, osipanje, okopavanje, po potrebi privezovanje, v suši zalivanje, pletje ali prekrivanje tal. Vendar ima visoki fižol veliko prednosti:

  • Rastline so robustne in uspevajo na vseh tleh in v vsakršnih pogojih.
    • Visoki fižol raste navzgor in izkoristi “zračni prostor” zelenjavnega vrta, zato so listi varni pred napadi polžev, med listi neprestano piha, tako da se sproti sušijo in niso izpostavljeni napadom bolezni.
  • Nekatere sorte zrastejo 3 m visoko. Sadimo jih tudi ob koruzi ali sončnicah.
  • Sadimo ga tudi na terasi in balkonu v lonce: za zeleno živo steno in seveda za stroke
  • Na tleh je prostor za buče in bučke.
  • Bakterije, ki živijo na koreninah fižola, vežejo dušik iz zraka, tako da je le-ta dostopen rastlinam (kot pri ostalih stročnicah ali metuljnicah).
  • Zrele stroke (za stročje in za zrnje) obiramo sproti in dolgo časa, odvisno od sorte, od avgusta do konca septembra (glede na mraz).
  • Visoki fižol daje višje pridelke kot nizki
  • Pozno jeseni lahko fižol za zrnje poberemo, tudi če zrna še niso zrela, saj jih lahko posušimo.
  • Fižol ima izredno hranilno vrednost
    – v zrnu je 21-24 % beljakovin (kot v piščančjem mesu),
    – zrna vsebujejo veliko železa: 20 mg na 100 g (več kot špinača),
    – fižol srka manj škodljivih snovi iz tal in zraka kot ostala zelenjava.

 

Kako vzgajamo visoki fižol
Izberemo oporne palice, ki naj bodo debele do 5 cm (na debelejših palicah fižol zdrsi) in dolge do 3 m. Potisnemo jih v zemljo približno 50 cm globoko, da bodo stabilne. Če palice v parih zgoraj prekrižamo in naredimo konstrukcijo iz 2 do 3 parov, dobimo zelo gosto zeleno steno. Visoki fižol sejemo tako, da NE senči zelenjavnega vrta. Kalitev pospešimo, če seme čez noč namočimo v vodo. Lahko pa ga za 2 dni namočimo v šibek kamilični čaj. To je stara tehnika razkuževanja semena, s katero uničimo glivice, ki zavirajo kalitev in rast. V času rasti (tudi 4 mesece) dognojujemo, najbolje s kompostom. Fižol NE prenaša mraza, zato ga ne sejemo prezgodaj, še posebej, če je vremenska napoved slaba. Od 8 do 10 semen razporedimo v krogu okoli palic. Pokrijemo z 2 do 3 cm debelo plastjo zemlje. Sadimo lahko po 2 semeni skupaj, da si kalčka medsebojno pomagata pri prebijanju morebitne skorje.

Dobri sosedje so: kapusnice, solata, redkvica, rdeča pesa, zelena, špinača, koruza, bučke, kumare, krompir, šetraj, boreč, kapucinka, ognjič, žametnica.

Mlade rastline obvezno osujemo. Ovijejo se okoli česarkoli, tudi okoli sosednjih rastlin, zato jim pomagamo in jih preusmerimo na palico. Ovijajo se proti levi.

Redno okopavamo, da zračimo tla in preprečujemo izhlapevanje. V suši obvezno zalivamo: 1-2 x tedensko, a takrat zares obilno, da se namoči globoka plast tal. Zalivamo pod list, zato je najboljše kapljično namakanje. Ob vsaki opori zalivamo približno 5 minut.

Fižol začnemo pobirati od 10 do 11 tednov po setvi, nekje od konca junija naprej, odvisno od sorte in časa setve. Pobiramo sproti in redno. Pobiramo zelo mlade stroke za stročji fižol (lahko jih tudi vložimo), malo večje stroke z izoblikovanimi zrni pa za kuhanje mladega zrna. Ko fižol v celoti dozori, rastline pri tleh odrežemo, korenine pa naj ostanejo v tleh, saj jih bogatijo z dušikom.

Stroke lahko skladiščimo 3 dni v hladilniku, drugače pa jih vlagamo ali zamrznemo. Suha zrna skladiščimo do 3 leta.