VISOKE (GOMILASTE) GREDE IN DVIGNJENE GREDE

Razlika med njima je samo v tem, da visoka (gomilasta) nima ogrodja in je obdelovalna površina poševna. Dvignjene grede pa imajo ogrodje vseh mogočih materialov in oblik.
Vsebina pa je enaka:
1. V tla vkopljemo od 20 do 30-centimetrsko gredico, da se vzpostavi povezava s talnimi mikroorganizmi.
2. Na tla položimo od 10 do 20-centimetrsko plast ostankov lesa in vejic (ne hrasta, kostanjev ali vrbe). Material pritisnemo ob tla, da je med vejami čim manj praznega prostora.
3. Nadaljujemo s plastjo listja in preperelega komposta (mikroorganizmi).
4. Naslednja plast je sestavljena iz 10-centimetrskega finega komposta
5. Na vrhu je 15-centimetrska plast kakovostne vrtne zemlje (lahko je kupljena).
6. Na koncu priporočamo zastirko, ki zadržuje vlago v gredi in ovira rast plevela (npr. špinačni listi).

Na dno po možnosti damo mrežo proti voluharju.
Največji učinek pričakujmo v drugem ali tretjem letu.
Širina gred naj bo od 90 do 110 cm, dolžina poljubna (odvisna od prostora, ki ga imamo).
Grede naj bodo čim višje, da se ne izsušijo prehitro.
Dvignjene grede so boljše, ker so zaradi ravne vertikalne površine bolj dostopne in ker so lahko različnih oblik (v krogu, v obliki valov).
Na gredah s širokimi robovi lahko tudi posedamo. Podkvaste grede so odličen izkoristek prostora.