URAVNOTEŽENO GNOJENJE ZELENJAVNEGA VRTA

Zelenjavni vrt moramo uravnoteženo gnojiti, lahko z lastnimi gnojili (kompost, prevrelke, zeleno gnojenje), gnojem bližnjega kmeta (kravji, konjski, ovčji, kurji), kupljenimi organskimi gnojili in kupljenimi mineralnimi gnojili.

Količina in čas gnojenja (spomladi in v času intenzivne rasti) sta odvisna od vrtnih tal, zato na vsaka štiri leta priporočamo analizo tal.

 

Mineralna gnojila. Izbira le-teh je velika in njihova uporaba enostavna. Slabosti mineralnih gnojil: za njihovo izdelavo se porabi veliko energije, prav tako prihaja do pregnojevanja in izpiranja hranil v podtalnico, če se ne držimo navodil o količini in času uporabe . Njihova prednost pa je v tem, da priskrbijo rastlinam hitro dostopna hranila, organska gnojila morajo namreč talni mikroorganizmi šele predelati, da se sprostijo hranila, ki so dostopna rastlinam.

Organska gnojila. So živalskega (kostna, ribja, krvna moka; peletirani posušeni gnoj (kurji, goveji, guano itd.) ali rastlinskega izvora (vinasa – fermentirana melasa, sojina moka itd.). Za vegetarijance je pomembno, da gnojila ne vsebujejo klavnih ostankov, za vegane pa, da ne vsebujejo nobenih živalskih ostankov. Organska gnojila delujejo dlje časa, saj prvenstveno služijo za prehrano talnih mikroorganizmov in ne neposredno rastlin.

Kompost je zakon. Je naš, doma pridelan iz ostankov rastlin (energija sonca). Kompost je hrana za mikroorganizme in dobro razgrajen tudi neposredno za rastline. Večletna uporaba izboljšuje tla, tako peščena kot ilovnata (nastaja več humusa). Kompost potresemo po razpleveljenih tleh in ga vdelamo v tla. Začnemo že spomladi pri osnovni obdelavi tal pred setvijo. Količina je odvisna od zelenjave. 6-10 l/m2 za požrešne in srednje požrešne vrtnine: paradižnik, bučke, buče, zelje, por. 3-5 l/m2 za manj požrešne: grah, fižol, korenček, redkvica, rdeča pesa. 1-3 l/m2 bo pa dovolj pri najmanj požrešnih (špinača, peteršilj, motovilec, zelišča).

 

 

 

 

 

Običajno komposta nimamo dovolj, zato z njim naredimo osnovno gnojenje (spomladi, pred setvijo), dognojujemo pa po potrebi v pravilnih odmerkih s kakšnim drugim gnojilom.  Ne pozabimo na prazne gredice, tudi jeseni, posejati rastline za ZELENO GNOJENJE (facelija, ajda, špinača, žametnica).

 

Gnojenje balkonske zelenjave. Obvezno redno gnojimo in zalivamo, saj drugače zelenjava v loncih ne bo uspevala.