TOPLE GREDE, TUNELI IN RASTLINJAKI – ČIM PREJ

Zaradi nepredvidljivega vremena (dolga obdobja vročine in suše ali mraza in dežja) si omislimo rastlinjak ali tunel, da delno sami nadziramo rast svoje zelenjave.

TOPLE GREDE
Topla greda izkorišča moč sončnih žarkov. V toplih gredah pa je toplo tudi zaradi »talnega gretja«, ki ga zagotavlja plast gnoja na dnu grede. Tople grede si lahko kupimo ali izdelamo sami. Potrebujemo okvir in pokrivalo (folija, staro okno oz. različne prosojne kritine). Zadnji hit so polikarbonatne kritine, saj odlično prepuščajo svetlobo, so zelo trpežne in lahke za prenašanje. Tople grede naj bodo dovolj visoke (vsaj 45–50 cm), da zrak kroži. Pomembno je tudi, da jih v toplem vremenu ne pozabimo odkrivati, da bodo imele rastline dovolj zraka in da jim ne bo prevroče. Odlične so premične tople grede.

topla greda

Kaj so prednosti toplih gred
Zgodnejša vzgoja zelenjave, začimb in cvetlic.
Daljša sezona – jeseni in prek zime določenim vrtninam lahko podaljšamo rast in dozorevanje ali pomagamo prezimiti.
S premično toplo gredo lahko zaščitimo različne vrtnine ob različnem času – marca npr. peteršilj, peso, solato, aprila fižol.
Spodbujanje rasti plevelov – postavimo jo na golo zemljo in s tem spodbudimo hitrejšo rast plevelov in jih še v zgodnji fazi populimo, pred setvijo vrtnin.
Zaščita pred vetrom.
Zaščita pred točo.
Senčenje – poleti prekrijemo gredico, kamor smo sejali motovilec, saj pri kalitvi ne mara preveč sonca.
Hladna shramba – pod njo lahko na vrtu shranjujemo kakšne pridelke (recimo korenček v mivki v zabojčku, od katerega voluhar ne more).
TUNELI SO NEKJE MED TOPLIMI GREDAMI IN RASTLINJAKI

tunel

 

RASTLINJAKI – za svežo zelenjavo vse leto (zares)
Vsem, ki imajo malo večji vrt, predlagam, da postavijo rastlinjak. S tem se bodo ognili vsem vremenskim težavam (ki jih je vsako leto več) in pridelali več okusne in zdrave zelenjave skozi VSE LETO. Na tak način smo še bolj SAMOOSKRBNI.
Pomembno:
Rastlinjak naj bo dovolj velik, saj nam premajhen slabo služi.
Vrtnine lahko vse leto pridelujemo tudi v neogrevanem rastlinjaku (dvojno prekrivanje, v rastlinjak postavimo premično toplo gredo, da v mrzli zimi ne zmrzuje itd).
Izbiramo lahko med različnimi rastlinjaki, vendar je najbolj sodoben in najboljši rastlinjak iz polikarbonatne kritine z aluminijastimi profili. Kritina naj bo taka, da prenese sneg, veter, močan dež in močno sonce.
Izberemo pravo lego – jeseni, pozimi in spomladi moramo ujeti največ svetlobe, poleti najmanj, če je prevroče, rastline ne rastejo).
Naredimo načrt za lovljenje deževnice, s katero bomo rastlinjak ogrevali in v njem zalivali rastline (zbiranje vode in namakanje).
Poskrbimo za pravočasno in pravilno prezračevanje.

RASTLINJAKI PO SVETU
WALPINI ALI VKOPANI RASTLINJAK – vrsta podzemnega rastlinjaka iz južne Amerike, ki je vkopan vsaj meter globoko.

walpini

 

KITAJSKI RASTLINJAK (CHINESE SOLAR GREENHOUSE) – ima severno stran izolirano (ob steni).

rastlinjak ob steni

 

BIODOMI ALI KUPOLASTI RASTLINJAKI – izdelan je v obliki kupole, ki enakomerno vsrkava svetlobo (seveda ne sme biti v senci) in omogoča, da zrak lažje kroži.

biodom