SUŠA IN OPTIMALNO ZALIVANJE

Ne mine leto, da nas ne ji presenetila dolgotrajna suša.
Na sušo se odzovejo vse vrtne rastline. Najprej zaprejo listne reže, da izhlapi čim manj vode, zaradi česar prek rež vdihnejo manj zraka, ki vsebuje CO2, ta pa je osnova za fotosintezo in ustvarjanje hrane. To pomeni, da rastline ne rastejo in plodovi se ne razvijajo. Rast se ustavi tudi zaradi pomanjkanja vode. Kljub obilnem zalivanju veliko vode ponikne v tla.

Narediti moramo vse, da vode ne trošimo in da imamo kljub vsemu velik in okusen pridelek.
Kaj je treba narediti:
• Čim več zelenjave in cvetlic vzgojimo iz semena, saj imajo močnejše in globlje korenine.
• Rastline vzgajamo tako, da oblikujejo čim globlji koreninski sistem. To dosežemo tako, da zalivamo manjkrat, ampak takrat bolj obilno. Če z 10 l zalijemo kvadratni meter gredice, zelenjava od tega nima nobene koristi. Ker voda ne prodre globoko v tla, so korenine prisiljene, da zadržujejo svojo rast v zgornji plasti. S tem se povečuje občutljivost rastlin na sušo. Čim globlje prodrejo korenine v zemljo, tem večja je verjetnost, da so v območju stalne vlage. V rahli humusni zemlji, se celo solata zakorenini do enega metra v globino, številne druge zelenjavne vrste pa še globlje. Če želimo, da zrastejo korenine čim globlje, moramo vsakič zaliti 15–20 cm globoko. Površino 1 m2 zalijemo s 15–20 litrov vode. Ko so rastline dobro ukoreninjene, zalivamo 1–2-krat na teden.

zalivanje3
• Zalivamo zvečer in zjutraj in ne čez dan, ker preveč vode izhlapi. Da pa se izognemo še napadom bolezni in požrešnim polžem, zalivamo samo zjutraj.
• Zalivamo samo površino, pod katero so korenine in ne kjerkoli. Korenine so v premeru rastline (npr. pod drevesom krošnje).
• Vsako leto tlom obvezno dodajamo kompost oz. veliko organske mase, saj humozna tla bolje zadržujejo vlago.
• Nepokrita tla vsake dva tedna površinsko narahlo prekopljemo, saj s tem prekinemo kapilarni tok vode iz tal in preprečimo izhlapevanje vode iz tal. Voda vseeno pride do korenin. Staro vrtnarsko pravilo pravi, da z enkratnim okopavanjem nadomestimo dvakratno zalivanje.
Tla prekrivamo z mulčem, najbolje takoj po okopavanju. Prekrivamo z različnimi rastlinskimi ostanki. S tem zmanjšamo izhlapevanje iz tal, zaščitimo zemljo pred močnimi nalivi in zaščitimo talne organizme (tudi mikro) pred pregrevanjem in s tem odmiranjem.
• Najboljša voda za zalivanje je deževnica, ki jo ujamemo v različne sode. Ta voda je mehka (vsebuje manj apnenca) in ima ugodno temperaturo. S tem prihranimo dragoceno vodo iz pipe, ki je mrzla, zaradi česar rastline doživijo šok. Zbiramo vodo s streh. Bolj ko je streha strma, bolj čista je voda. Odprtino soda lahko prekrijemo z mrežo, s katero ujamemo večje delce, za fino filtriranje pa uporabimo tkanino. Vsi delci tako ali tako potonejo, zato na zalivanje sploh ne vplivajo. Sode moramo vsako leto izprazniti in počistiti.
Dandanes ni več treba ročno zajemati vode za zalivanje iz sodov, saj so na voljo črpalke, ki črpajo vodo iz soda v zalivalno cev.

zalivanje2

• Če zalivamo z zalivalko, vodi lahko dodamo zdrobljen ovčji ali kravji gnoj, da poskrbimo še za gnojenje.
• Najboljše zalivanje oz. namakanje je s poroznimi cevmi, ki jih položimo med rastline in iz katerih voda kaplja. Tako se porabi pol manj vode, saj vse prispe do korenin, ker nič ne izhlapi in nič ne odteče. Čeprav za to potrebujemo vodo iz pipe, pa lahko montiramo posebno inštalacijo na sode z vodo.

zalivanje4
• Lahko si omislimo tudi visoko tehnološko kontroliranje porabe vode (telefoni, merilnik vlage tal, itd). S temi napravami bomo točno vedeli, koliko vode porabimo in bomo posledično bolj varčni.
KITAJSKA MODROST V ZVEZI Z ZALIVANJEM
Kitajci zalivajo zjutraj in ne zvečer, saj verjamejo, da hladna jutranja kopel pomaga uničiti listne uši in druge nadloge, ki so aktivni v hladnejših, večernih ali nočnih urah. Zvečer tudi ne zalivajo, ker menijo, da fotosinteza ne poteka ponoči, zato rastline takrat ne potrebujejo vode. Poleg tega večerna vlaga izhlapi počasneje in ker zastaja na tleh, privablja številne škodljive žuželke ter spodbuja razvoj glivic in plesni.