ŠPARGLJI NA SLOVENSKEM

Intenzivno gojenje špargljev v Sloveniji sega v obdobje pred prvo svetovno vojno. Sveže domače šparglje so cenili ljubitelji, pridelovali pa smo jih celo za dunajski cesarski dvor.
Šparglje so oboževali že Rimljani. V Evropo so jih prinesli z območja Črnega morja ali Male Azije. Zaradi posebne arome, dobrega okusa in dekorativnega videza so v srednjem veku prišli na jedilnike kraljev, vojvod, knezov in drugih plemičev. V Evropi jih gojimo od sredine 16. stoletja, na večjih površinah pa od 18. stoletja. Kakor pravi etnolog dr. Janez Bogataj, so se v slovenski prehrani šparglji uveljavili razmeroma pozno, a zanimivo je, da jih je Valentin Vodnik, avtor Kuharskih bukev (1799), prve kuharske knjige v slovenskem jeziku, že omenjal v dveh receptih. »Eden govori o vlaganju špargljev, torej v konzerviranju v slano vodo, drugi pa o pripravi z jajci, kar dokazuje, da Slovenci takšnih jedi še niso dovolj jedli. Vodnik je namreč Kuharske bukve objavil zato, da bi Slovence naučil bolj zdravo in primerno jesti.