PRAVOČASNA IN PRAVILNA SETEV

Seme za kalitev potrebuje vlago, toploto in zrak!

Sejemo pravi časi. Seme vsake vrtnine ima posebne zahteve, ki jih moramo upoštevati. Napake, ki jih napravimo pri setvi so: sejemo v slabo pripravljeno zemljo, sejemo pregloboko ali preplitvo, tla so presuha ali prevlažna, seme iz domačih zalog je lahko staro in izgubi kalivost, ne upoštevamo, da nekatere vrnine kalijo zelo dolgo (korenček npr. potrebuje za vznik tudi en mesec).

Vedno moramo izbrati pravo gostoto rastlin – medvrstne razdalje (običajno sejemo na gosto v vrsto in kasneje vrtnine in cvetlice ustrezno redčimo; gostote so navadene na vrečicah s semeni, v različni literaturi o zelenjavi in cvetlicah; pravilno gostoto pa poznamo tudi na podlagi izkušenj).

 

Ljudje so že v starih časih vedeli, kako lahko seme bolje kali. Zato so za semena različnih vrst pripravili različne kopeli, ki pospešijo kalitev in rast kalčkov:

  • Semena stročnic, npr. graha, fižola, boba, leče, vigne namakamo najmanj eno uro v kamiličnem izvlečku (2 žlički posušenih kamiličnih cvetov pustimo stati 10-12 ur vodi). Kamilica razkuži in pospeši kalitev.
  • Baldrijan »greje« in pospešuje pri kalčkih rast korenin. To zeliščno kopel uporabimo pri semenih čebule, pora, paradižnika, paprike, andske jagode in poletnih cvetlic. Večurno kopel pa privoščimo semenom vrtnin, ki so občutljiva na nizke temperature: kumare, melone, bučke.
  • S kopeljo iz česna in hrena lahko zaščitimo semena pred napadom različnih talnih glivic (npr. padavost sadik). 100-150 g česna oz. hrena na drobno narežemo in prelijemo z deževnico. Po 1-3 urah precedimo. Česnova kopel je dobra za semena paradižnikov, kumar, cinij, ognjiča. Hrenova kopel pa dobro dene semenu vseh zelenjadnic in cvetlic, razen kapusnicam.
  • Tudi kopel iz njivske preslice je dobrodejna za vsa semena, saj mladi kalčki silicij, ki je v preslici, vgradijo v svoje celične stene in se s tem bolje borijo proti napadom škodljivih glivičnih bolezni.