OBVEZNO ZALIVAMO, A PO PAMETI

Očitne vremenske spremembe nam prinašajo sušna obdobja, kar močno vpliva na naše vrtnarjenje. Kot se podaljšujejo obdobja suše, se podaljšujejo tudi obdobja deževja. Skratka, padavine so vedno bolj neenakomerno razporejene.

Na sušnih tleh na začetku padavinska voda zelo hitro odteče in tla vode sploh ne absorbirajo. Kratkotrajne padavine odtečejo in naše vrtne rastline ostanejo žejne.

Obenem pa je pitna voda iz pipe vedno bolj dragocena in jo je škoda porabljati za zalivanje.

 

 

Nujno je, da ujamemo deževnico takrat, ko je, in jo »uskladiščimo« za sušne dneve. To so naši predniki že počeli, zato je čas, da jih v tem posnemamo. Veliko starih hiš ima vodnjake (podzemna voda) in šterne (deževnica, ki priteče iz strehe). Če tega nimamo, ob hiši ali garaži postavimo plastičen sod (so različnih oblik in dimenzij), v katerega preusmerimo deževnico s strehe. Običajen sod ima 200-500 l. Za dolgotrajno sušo ali obilno deževje (prelivanje) en sam sod ni dovolj.

Za pomoč: pri močnem dežju pade 15-25 mm vode na uro, oz. povprečno 20-35 mm v šestih urah, to je 15-25 l/m2. Tako se v en sod volumna 200-500 l hitro nabere dovolj vode. Soda ne postavimo ob kletna okna in poskrbimo, da odvečna voda nemoteno odteka . Sod naj bo v senci, da se voda ne pregreva (alge) in stoji  naj tako, da iz njega enostavno črpamo vodo za zalivanje. Naj bo tudi pokrit, da vanj komarji ne odlagajo jajčec in da voda ne izhlapeva.

 

 

 

Nekaj nasvetov kako dragoceno vodo optimalno uporabimo:

  • Zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, saj podnevi preveč vode izhlapi. Če imamo možnost, zalivamo zjutraj, ker zvečer rastline ostanejo vlažne, kar pospešuje napad bolezni.
  • Nikoli ne zalivamo po rastlinah, ampak vedno pod rastline.
  • Zalivamo 1-2 x tedensko in takrat obilno, da namočimo čim globljo plast tal in s tem omogočimo globoko in razvejano rast korenin.
  • Lahko zalivamo v dveh fazah: najprej malo, potem počakamo, da voda ponikne in potem obilno – dlje časa. Tako z vodo namočimo globlje plasti tal, kjer se voda tudi dlje časa zadrži.
  • Najbolj ekonomičen sistem je kapljično namakanje. Voda počasi in dlje časa pronica v tla, kjer tudi ostane in je na voljo koreninam.
  • Če tal nismo prekrili, jih obvezno okopavamo. Kdor enkrat okoplje, prihrani 2-kratno zalivanje. Z okopavanjem zmanjšamo izhlapevanje, saj prekinemo kapilarni tok vode iz tal.