NA KRATKO O VRTNIH TLEH

NASTANEK TAL
Na nastanek rodovitnih tal vpliva več dejavnikov: matična kamnina tal, rastlinska odeja, mikroorganizmi, živali, voda in čas.  Zaradi vremenskih vplivov (voda, zmrzovanje, sonce, veter…) in rastlin (korenine) se kamnina drobi in razgrajuje (mehansko in kemično preperevanje) in nastanejo mineralni delci različne velikosti. Tla pa nastanejo, ko se drobni mineralni delci pomešajo z organsko snovjo (rastlinski ostanki), vodo, zrakom, mikroorganizmi, rastlinami in živalmi. Zaradi različnih dejavnikov nastanejo različna tla v različnih časovnih obdobjih. Okoli 300 let je potrebnih za nastanek 1 cm debele plasti tal.

 

KAKOVOSTNA VRTNA TLA
Polovica tal je iz zraka in vode, druga polovica tal pa se deli na mineralni del (95%) in organski del (5%). Organski del pa sestavlja: 85% humusa, 10% korenin rastlin in 5% talnih organizmov. Naš osnovni cilj je, da je v tleh vedno dovolj organskih snovi, predvsem humusa. Kdor skrbi za humus v vrtnih tleh, skrbi za rodovitnost tal, kar je osnova za uspešno pridelovanje zelenjave.

 

 

 

 

SKRIVNOST HUMUSA
Humus sestavljajo različne huminske snovi, na katere se vežejo mineralne in hranilne snovi. Imamo dve obliki humusa. Hranljivi humus, ki se hitro razgradi v lahko dostopna hranila za rastline, v vodo in ogljikov dioksid. Trajni humus nastane pri razgradnji slame in lesenih delov rastlin. V tleh se dolgo ohrani, saj se zelo počasi razgrajuje. Nase pa veže ogljikov dioksid in skrbi za stabilno strukturo tal.

 

 

 

 

VRTNA TLA MORAJO BITI ŽIVA
Število živih organizmov v eni pesti vrtnih tal ali vrtne zemlje je več kot je prebivalcev na Zemlji. Podzemeljski svet si delijo rastline in živali. Mikroorganizmi (glive, bakterije,.. ) in alge skrbijo za razgradnjo snovi. Živali (deževniki, krti, itd.) pa skrbijo za strukturo (zračnost) tal (tla prekopavajo). Z mešanjem organske snovi z različno velikimi mineralnimi delci se ustvarja v tleh prazen prostor, ki je namenjen za prenos zraka in vode. Zrak in voda sta pa nujna za življenje mikroorganizmov, živali in rastlin.

 

 

 

 

 

 

KDAJ TLA PREKOPAVAMO
Za rodovitna tla velja, da jih čim manj prekopavamo (odpiramo in motimo). Torej prekopavamo samo zares težka tla (slaba struktura, premalo zraka in vode). Tla prekopljemo jeseni, da pozimi, predvsem zaradi zmrzovanja, razpadejo in dobimo fino strukturo. Drugače pa tla pred setvijo in presajanjem oplevemo, po potrebi pognojimo in pregrabimo z grabljami (prezračimo). Ali na rahlo prekopljemo z motiko, odstranimo plevel in pregrabimo. Tako  čim manj motimo delovanje talnih organizmov.

 

 

 

KOMPOST – OSNOVNA HRANA ZA TLA
S kompostom izboljšamo vrtna tla v celoti, saj dodamo hranila in izboljšamo strukturo, oz. zračnost tal. Kvalitetni kompost je najboljše kompleksno mineralno-humusno gnojilo, saj povečamo humus v tleh, kar vpliva na večjo rodovitnost tal. Rastline imajo tako uravnotežen dostop do hranil, ker rastejo v živih tleh in so bolj odporne na napade bolezni in škodljivcev. Izkušeni vrtnarji v kompostni kup dodajo tudi slamo, listje, drobne lesne ostanke, ki se počasi razgrajujejo in doprinesejo k trajnem humusu.

 

 

 

 

 

 

 

ZELENA ZAŠČITNA PREPROGA ZA GREDICE
V vrtu NE sme biti neporaslih tal, saj so taka tla izpostavljena močnemu soncu, vetru in dežju (spiranje), kar vpliva tudi na hitro razgradnjo humusa. Sicer pa narava sama poskrbi, da se neporasle površine hitro zarastejo z različnimi, predvsem plevelnimi rastlinami (korenine v tleh, semena v tleh, semena v zraku, ki ga raznaša veter). Da pa ne bo plevela, sami zasejemo prazne površine ali pa neporasla tla prekrijemo s plastjo različnih rastlinskih ostankov (slama, trava, ostanki pobrane zelenjave, cvetlic, porezane koprive ali gabez ali druge okoliške plevelne rastline itd.). Le-te ščitijo tla (bolj aktivni mikroorganizmi, večja rodovitnost, manj vode izhlapi, …) in se počasi razgrajujejo v humus. Lahko pa tudi načrtno posejemo rastline za zeleno gnojenje. Jeseni, ko se gredice spraznijo, posejemo seme rastlin, ki prezimijo: špinačo, motovilec, ječmen, bela detelja, črna detelja. Spomladi rastline vdelamo v tla. Na težjih tleh sejemo rastline za zeleno gnojenje, ki jih mraz uniči in jih potem spomladi že dobro preperele lažje vdelamo v tla: ajda, facelija, gorjušica, žametnica. Če imamo proste gredice preko poletja, jih obvezno zasejemo z medonosnimi rastlinami za zeleno gnojenje: ajda, facelija, sabljasti triplat, sončnica, različne cvetlice ali mešanice cvetlic.

 

KAKŠNA VRTNA TLA IMAMO
Če vemo, kakšna tla imamo, vrtnarjenje prilagodimo našim tlom oz. jih skušamo ustrezno izboljšati.
Tip tal je odvisen od velikosti talnih delcev. Naredimo preizkus tako, da z dlanmi oblikujemo kroglo iz vrtnih tal.

Peščena tla
Krogle ne moremo oblikovati, saj sproti razpada. Taka tla so enostavna za obdelavo, vsebujejo veliko zraka in voda hitro odteče (odnese hranilne snovi), zato se hitro izsušijo. Spomladi se tudi hitreje segrejejo. Dodajamo kompost in organska gnojila, da povečamo humus v tleh (več hranil, boljše zadrževanje vode).

Ilovnata tla
Oblikujemo kroglo. So najboljša vrtna tla, saj vsebujejo dovolj organske snovi in imajo dobro strukturo (zračnost) in sorazmerno dobro zadržujejo vodo (manjše izpiranje).

Glinasta tla
Oblikujemo idealno gladko kroglo. Glinasta tla se počasi segrevajo, imajo slabo strukturo (malo zraka) in zadržujejo preveč vode (v stojni vodi se korenine rastlin zadušijo, zato rastline slabo rastejo). Pomembno je, da dodajamo kompost, pri zelo glinenih tleh pa še droben pesek (povečamo zračnost). Obvezno sejemo rastline za zeleno gnojenje z močnim koreninskim sistemom, zato da izboljšamo zračnost tal in skrbimo za aktivno talno življenje.