MULČENJE ALI PREKRIVANJE TAL V ZELENJAVNEM VRTU

Pri nas tla v zelenjavnem vrtu premalo prekrivamo. Raje se mučimo s okopavanjem in prekomernim zalivanjem. Zakaj že? Če pogledamo okoli sebe, vidimo, da v naravi ni neporaslih tal!

Mulčiti je tudi slovenska beseda (sem jo našla v Slovarju slovenskega knjižnega jezika). Lahko, da izvira iz angleške besede »mulch«, kar pomeni pokrivati zemljo, ali pa morda iz nemške besede »mulchen«, kar pomeni mehko oz. mehčati.

Mulčenje ima veliko prednosti
Zemlja prekrita z rastlinskimi ostanki dlje časa ostane vlažna in zračna. Manj vode izhlapi iz prekritih tal. Istočasno so tla manj izpostavljena močnemu dežju (nalivom), zato, ko se izsušijo, manj pokajo in ostanejo rahla. Tako manj zalivamo in varčujemo z vodo.

Poleti rastlinska odeja zemljo hladi, pozimi pa tla pod rastllinsko ohranjajo toploto. Hkrati ta odeja ščiti rastline pred mrazom.

Nudimo boljše pogoje za življenje talnih mikroorganizmov in deževnikov.
Rastlinski deli predstavljajo hrano za mikroorganizme v tleh, ki proizvajajo tako potrebeno organsko maso (humus), ki je najpomembnejša sestavina tal. Tanjša ko je plast s katero prekrivamo, hitreje se bo razgradila. Da pospešimo razgradnjo, rastline plitvo vkopljemo v tla. Ta način prekrivanja tal je zelo pomembno pri ekološkem vrtnarjenju, saj tam manj gnojimo oz. imamo manj gnojil na voljo. Tako vse kar nam v zelenjavnem vrtu zraste in ne pojemo,vrnemo tlom. Dragoceno energijo sonca koristno uporabimo.

Rastlinska odeja preprečuje rast plevelom.
Ker je tema, veliko plevelov ne kali (za kalitev potrebujejo svetlobo). Tisti, ki kalijo, ne morejo zrasti skozi odejo. Če pa nekaterim uspe, potem jih z lahkoto spulimo. In tako si prihranimo mukotrpno celoletno pletje. In bolečine v hrbtu.

Mulčenje ima tudi nekaj slabosti
Mulč predstavlja hrano in zatočišče polžem in miškam. Ob močnem napadu moramo odejo odstraniti.
Pri močnem vetru se zgodi, da nam dele rastlin raznese.
Običajno nimamo dovolj materiala za celoletno mulčenje zelenjavnega vrta.

Kaj uporabimo za mulčenje
• Mlad kompost; po 6-8 tednih kompostiranja, vzamemo material iz kompostnega kupa in z njim potresemo po gredicah. 3 cm debel sloj naj bo.
• Vse rastlinske ostanke z vrta; tudi plevel (izsušen, da se ne ukorenini; po možnosti brez semen). Če redno mulčimo, bomo imeli izrazito manj plevela. Bom morali poiskati drug material za mulčenje. Ne mulčimo z bolanimi rastlinskimi deli (npr. paradižnikovi listi, ki so okuženi s plesnijo, itd.)
• Listje čez zimo.
• Lubje, ki ga kupimo uporabimo za potke v zelenjavnem vrtu in na vseh okrasnih gredicah (Plantella rdeči lesni sekanci, Plantella dekorativno borovo lubje).
• Za zeleno odejo lahko uporabimo tudi pokošeno travo, vendar pazimo, da je plast tanka.
• Slama je idealna; lahko tudi v malo debelejšem sloju.
• Folija za mulčenje, ki jo kupimo, je tudi zelo uporabna, vendar ne gnoji. Jo uporabimo pri paradižniku, papriku, bučkah, kumarah, jajčevcih in jagodah.


Nekaj »mulčnih« receptov
V glavnem prekrivamo v tankem sloju (2-3 cm), vendar tako, da je celtona površina prekrita in naj ne bo «lukenj« v odeji. Le na drobno narezano slamo lahko prekrijemo v debelejšem sloju. Rastlinska plast mora biti zračna, saj ne sem gniti. Če nam začne gniti, kar bomo spoznali po vonju in plesni, jo obvezno odstranimo in damo na kompostni kup. Torej debelina prekrivke je odvisna od materiala, ki ga uporabimo, vremena (bolj ko je vlažno, tanjša naj bo plast), časa prekrivanja, tipa tal (vlažna in hladna tla, ilovnata, spomladi kasneje prekrivamo, saj se kasneje segrejejo), gostote setve in tipa rastlin.

Če prekrivamo že v času setve, pazimo, da je setvena vrstica neprekrita.
Mulč se rastlin nikakor NE sme dotikati (lahko povzroča gnitje), tudi zelo majhnih ne.
Rastlinski deli naj se ne dotikajo stebel tam rastočih rastlin, da ne prihaja do gnitja stebla. 10 cm okoli od rastlin. Posebno pomembno je to, če imamo debelo zeleno odejo.
Nekatere rastline se same zelo bujno razraščajo, zato v tem primeru tal ne prekrivamo, npr. kapucinka.

Če nimamo dovolj rastlinske mase za zeleno odejo, prekrivamo tla samo tistim rastlinam, ki to najbolj potrebujejo ali tistim, ki imajo dolgo rastno dobo: zelje, zelena.
Če imamo veliko polžev, tla okoli mladih rastlinic NE prekrivamo!

Pri zelju s prekrivko tudi zmanjšamo napad bolhačev.
Prekrivka med krompirjem preprečuje močno okužbo s krompirjevo plesnijo.
Obvezno prekrivamo tla med paradižnikom in papriko, saj potrebujta enakomerno vlažna tla, ki omogočajo redno preskrbo s hranili.

Paradižniki imajo radi tla prekrita z gabezom, praprotjo glistovnico in orlovo praprotjo, ker vsebujeta veliko kalija.
Če želimo z mulčenjem tudi intenzivneje gnojiti, potem prekrivamo tla s koprivami, regratom, ognjičem, špinačo, lobodami (Atriplex) in jetičnikom iz gozda.
Tudi listi rabarbare se idealni za mulčenje.

Med vrtninami lahko zasejemo špinačo in deteljice v vrste, kot trajni mulč. Ko so rastline za dlan visoke jih porežemo in z njimi prekrivamo tla med zelenjavo. Vrste se obraščajo, mi jih redno režemo. Te vrste rastlin rahljajo in senčijo tla, preskrbijo zelenjadnice s hrano (detelja je metuljnica). Obenem nam detelja in špinača služita kot potka kjer hodimo.