KUMARE V DOMAČEM ZELENJAVNEM VRTU

Kumare, bradavičaste in gladke, vedno sočne in zdrave, izvirajo iz podnožja Himalaje. Indijci so jih pridelovali že 3.000 let pred našim štetjem. Najverjetneje jih je v Evropo prinesel makedonski kralj Aleksander Veliki.

Rimljani so jih imenovali Cucumis ali Cucumer (sodobno latinsko ime za kumare je Cucumis sativus). Danes jih gojijo po celem svetu in so nepogrešljive med zelenjavnimi jedmi.
Mi delimo kumare na solatne kumare in kumarice za vlaganje. Naše klasične solatne kumare so rahlo bradavičaste, zadnje čase pa jemo tudi gladke solatne kumare, tako imenovane holandski tip kumar. Kumarice za vlaganje so manjše kot solatne in v glavnem so bradavičaste.
Letošnja novost v Sloveniji so rumene okrogle kumare (velikost jabolka). To je stara sorta TRUE LEMON (iz leta 1894). Užitna lupina je limonsko rumene barve (ni jih potrebno lupiti). So sočnega, malce kiselkastega okusa po limoni in nikoli ne grenijo. So nezahtevne, dobro prenašajo sušo in so odporne na plesen. Dozorijo v 60–70 dnevih po setvi. Zelo okusne so sveže in vložene. Bolj ko jih obiramo, bolj rastejo.

 

 

VZGOJA   
Kumare so zelo požrešne vrtnine, tako kot vse plodovke, zato potrebujejo veliko organskih gnojil (kompost, hlevski gnoj, …). Gnojimo pred sajenjem in večkrat, ko že rodijo. Kumare bodo v času rasti hvaležne za koprivno prevrelko. Na slabo gnojenih tleh bodo kumare slabo rastle.
Izberemo jim zelo sončno in zavetrno lego in tak prostor v zelenjavnem vrtu, da jih bomo lahko zalivali.
Pri kumarah si lahko vzgojimo sadike (3 tedne pred sajenjem). Če nimamo prostora, kumare lahko sejemo oz. sadimo direktno na prosto. Vendar ne hitimo, saj so zelo občutljive na mraz. Prva setev je lahko konca aprila, če pa nam majski hlad rastline uniči, jih na isto mesto posejemo še enkrat. Petnajsti maj je običajno lahko zadnja pozeba. Kumare sejemo in presajamo na prosto do srede junija. Odvisno kako radi jih imamo in koliko prostora imamo. Po setvi in presajanju jih v primeru suše redno zalivamo.
Razdalja med vrstami naj bo med 100 in 120 cm, med rastlinami v vrsti pa 40 cm.
Obvezno jim nudimo oporo, saj je kumara po naravi plezalka (poganjki lahko zrastejo do 4 m). Najboljša je posebna mreža za kumare, ki jo vpnemo med dva opornika. Na začetku mlade poganjke usmerimo na mrežo in morda jih po potrebi usmerjamo tudi tekom rasti. Na mreži bo med list bolj zračno in rastline bodo bolj zdrave. Tudi plodovi bodo čisti. Po petem listu lahko glavni poganjek odtrgamo, da spodbudimo rast stranskih poganjkov.
Tla obvezno prekrivamo oz. mulčimo. Lahko s suho travo ali drugimi različnimi rastlinskimi ostanki z vrta (špinača je zakon!).
Ko se rastline kumar visoke okoli 20 cm, jih usujemo. Takrat jim tudi postavimo mrežo, če še nismo prej in tla prekrijemo.
V suši jih zalivamo, in to zjutraj in ne po listih. Najboljše je kapljično namakanje. Če je presuho, se zgodi, da kumare grenijo.
Kumare redno pobiramo, kajti takrat tudi nastavljajo več cvetov in plodov. Pri pobiranju ali trganju, pazimo, da odtrgamo samo plod. Zato trgamo z obema rokama in natančno.
Ob kumarični vrsti obvezno posadimo različne bazilike, saj privabljajo čebele in pospešujejo rast, ter zeleno in koper. Tudi solata je dober sosed kumaram, saj kumare sadimo ob solato, ko je ta že večja in mladim rastlinicam kumar nudi zavetje. Solato kmalu poberemo, da imajo kumare dovolj prostora za nadaljnjo rast.

KUMARE V LONCU
Kumare lahko vzgajamo v velikih okrasnih loncih na sončnih terasah. Pazimo, da je lonec glinenast, velik in ima na dnu odprtino, zato da odvečna voda odteče. Lonec naj bo v senci, rastlina pa na soncu. Lonec napolnimo z najboljšo kupljeno zemljo (npr. Plantella Ideal). Rastlinam nudimo oporo. Tekom rasti jih obvezno redno zalivamo in gnojimo. Če imamo možnost, lonec postavimo pod streho, vendar tako, da je rastlina cel dan na soncu.

 

 

 

HRANILA V 100g
Energija 12 kcal – voda 96 g – ogljikovi hidrati 1,8 g – vitamin C 8 mg – maščobe 0,2 g – kalij 141 mg – kalcij 15 mg – magnezij 8 mg.
Kumare so med vrtninami najbolj bogate z vodo in najrevnejše z energijo. Največ hranil je takoj pod lupino, zato kumare čim manj lupimo in jih jemo z lupino! Pobiramo čim manjše, čim bolj mlade plodove in skrbimo za enakomerno vlažnost (zalivamo) tekom rasti.

UPORABA
Kumarice za vlaganje, si vložimo za čez zimo. Vsak teden malo.
Solate kumare jemo čim mlajše, čim bolj pogosto. Najraje jih imamo v klasični solati ali v solati s krompirjem in začimbami: kuhan in narezan krompir, narezane kumare (neolupljene seveda), narezana čebula in vse skupaj prelito z limono, kislo smetano, poprom, peteršiljem in koprom ter sladkorjem in soljo.
Lahko si tudi privoščimo tsatsiki: 300 g kumar naribamo in solimo, ter pustimo malo stati. V 300 g jogurta zamešamo stisnjen česen, narezano meto in koper, sladkor, poper in malo olja. Odcejene kumare prelijemo z jogurtovim prelivom.