Iskanje

Semina d.o.o.
Brnčičeva ulica 45,
1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija

Tel.: + 386 (0)81 601 081

Redkvica

Redkvica (Raphanus sativus)
Koren redkvice ni odebeljena korenina kot pri korenčku, ampak odebeljeno steblo med korenino in kličnimi listi. Zato so redkvice vedno delno nad zemljo.
Redkvica najbolje raste na sončni legi. Najboljša so tla, pognojena s kompostom (ne mara svežega hlevskega gnoja in tudi mineralnih gnojil se izogibajmo), ki morajo biti vedno dovolj vlažna, zato da preprečimo napad bolhačev in olesenitev redkvic. Bolhači delajo na listih luknjice, ki pa predstavljajo bolj vizualno škodo, saj jih v zdravem vrtu nikoli ni toliko, da bi naredili resno škodo. Redkvice najbolje rastejo v mešanih posevkih s solato, korenčkom, špinačo, blitvo in paradižnikom ali na robu gredic. Okusnejše so, če rastejo v bližini kapucinke. Slabi sosedi sta čebula in kumare. Naj ne sledijo samim sebi, redkvi in naj ne rastejo v družbi z zeljem. Sejemo jih takoj spomladi, ko nam tla dopuščajo, tudi v hladne grede, folijski tunel in pod kopreno. Razdalja med vrstami naj bo 15 cm, v vrsti pa redčimo na 4-5 cm. Pri redčenju mlade izpuljene redkvice obvezno pojemo v solati. Sejemo jih preko celega poletja do srede septembra. Hitro raste, zato jih ljubitelji lahko sejejo vsake 14 dni. Nobena zelenjava ne dozori tako hitro: redkvice dozorijo v 6-8 tednih, odvisno od letnega časa setve. Jemo jih mlade in to takoj. Vse sorte redkvic imajo belo meso in vse imajo podoben okus, uganili ste, po redkvici. Razlike so le v barvi kože in obliki.
Ko gre v cvet, redkvice niso užitne. Zato pa cvetovi privlačijo domače in divje čebele in iz njih se razvije mali stroki s semeni, ki so lahko pikanten dodatek k solati.

Zgodovina: nima skupnega izvora z redkvijo. Izvira iz Italije. Šele v 16. stoletju so jo začeli gojiti v srednji Evropi. Prvotno so bile rumeno rjave sorte, vendar so rdeče sčasoma prevladale.

Showing all 4 results