Radič

Radič (Cichorium intybus L.)
Potrebuje sončno lego in hranljiva, vlažna tla. Pred setvijo tla pognojimo s kompostom ali organskimi gnojili, nikoli s svežim hlevskim gnojem.
Radič sejemo v vrste kamorkoli na prazne gredice na vrtu. Če ga sejemo poleti, naj sledi grahu, nizkemu fižolu, česnu, zgodnjemu brokoliju in cvetači. Ne sejemo ga za solato.
Dobri sosedje so boreč, koper, drobnjak, kumare, paradižnik in vse kapusnice.
Ko je še majhen, ga redno okopavamo ali pa tla prekrijemo z rastlinskimi ostanki. Ko zraste, tla dobro prekrije, zato okopavanje ni več potrebno. Zalivamo samo v suši. Če je prevlažno, gnije.
Če je zgodaj jeseni že zelo mraz, ga prekrijemo s kopreno, da bo lahko še rastel. Ko se shladi do -5 oC, preneha rasti, listi odmrejo, a »srček« ostane živ in prezimi. Marca, ko je dovolj toplo, ponovno začne rasti, da imamo zgodaj spomladi prvo pisano »solato«.

Da imamo celo leto svežega z vrta, sejemo seme različnih sort. Spomladi posejemo Verono, Tržaški solatnik, Mantovano, Katalonski radič in mešanico radičev, ostale pa poleti, od srede junija do konca avgusta. Jeseni moramo biti z radiči potrpežljivi, saj tvorijo glavice šele, ko je dovolj hladno.

Radič je odlična in zdrava solata. Vsebuje vitamin C in B, kalij, kalcij, železo, antociane (antioksidant) in zdravilno grenčino intybin, ki mu daje specifičen okus in pospešuje prebavo. Če nam grenčina ne ustreza, ga lahko, kot Italijani, kuhamo in pečemo. V hladilniku zdrži 1-2 tedna.