Opis
NOVO!
RIBEZOV ALI DIVJI PARADIŽNIK (Lycopersicon pimpinellifolium)
Je bratranec našega domačega paradižnika. Je visok, bujno rastoč in zelo roden paradižnik. Obvezno potrebuje oporo, najbolje mreža, ker se zelo razrašča (ne odstranjujemo stranskih poganjkov). Rdeči majhni paradižnički (velikosti ribeza) so sladki in zelo intenzivnega okusa. Začnejo zoreti že okoli 70-80 dni po presajanju. Je zelo odporen na bolezni! Potrebuje veliko sonca in toplote, propustna in hranilna tla ter veliko vode. Odlično uspeva tudi v loncih. Plodove dodajamo različnim jedem (npr. posujemo po solati in dodamo juham).
Zdravi plodovi brez škropljenja:
- Paradižnik sadimo vsako leto na isto mesto v gredi.
- Izberemo mu sončno in toplo lego.
- Sadimo ga na večje razdalje, zato da je med rastlinami veliko svežega zraka.
- Sadike sadimo poševno in globoko. Paradižnikovo sadiko sadimo čim globlje, kajti iz stebla poženejo stranske korenine. Več, ko ima rastlina korenin, močnejša bo in bolj zdrava.
- Mešani posevek: nizek fižol, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, čebula, sladka koruza, česen. Na gredico paradižnika obvezno sejemo žametnice (Tagetes), ognjič, kapucinko ali kamilice (za zdrava tla in lepe vonjave, saj dehtijo). Paradižnik naj ne raste v bližini krompirja, saj ju napada ista bolezen!
- Raste naj ob opori (plastične ali bambusove palice). Oporne palice pred uporabo očistimo (razen če niso nove), da preprečimo prenos bolezni.
- Zastiramo ga, da ne raste plevel in da zemlja ostaja vlažna. Za zastirko je najboljša slama ali pokošena trava (ne predebela plast, da spodaj ne gnije).
- Obilno in redno gnojimo, da so rastline močne. Gnojimo mesečno od začetka cvetenja do konca zorenja. Ne smemo pa pretiravati, saj imajo pregnojene rastline mehka tkiva in so bolj dovzetne za napad bolezni.
- Redno lahko dodajamo snovi, ki krepijo rast: npr. izvleček iz rjavih alg (kupimo) ali prevrelko iz preslice (naredimo sami). Pa še bi se kaj našlo!
- Paradižnik redno zalivamo: 1x tedensko OBILNO: npr. 5-10 minut pod vsako rastlino. Najbolje pod zastirko. NE SMEMO ZALIVATI PO LISTIH!
- Obtrgujemo stranske poganjke (pustimo 1-2 poganjka). To počnemo v sončnem vremenu in z roko (ne z nožem ali škarjami).
- V vlažnih poletjih ga zaščitimo tako, da rastline prekrijemo s prozorno folijo, ki ne prepušča dežja. Napnemo jo v čim večjem oboku nad rastlinami, da imajo paradižnikove rastline veliko prostora in zraka za rast.
- Paradižnik vsak dan pregledujemo in vse liste, na katerih se začnejo pojavljati sivozelene pege, odstranimo.
- Bodite pozorni na temperaturo zraka: paradižnik ne nastavlja plodov pri temperaturi pod 13 ºC in nad 32 ºC.
Paradižnik v posodah: Ne pozabimo, da paradižnik zelo dobro uspeva v posodah. Izkoristimo to njegovo lastnost in si z njim “polepšajmo” terase ter balkone. Vonj paradižnika odganja muhe.
Paradižnik v rastlinjaku: rastlinjak zračimo takoj zgodaj zjutraj, posebno po hladnih nočeh, da se listi hitro posušijo.
Češnjevi plodovi: Majhni češnjevi plodovi so idealni za zamrzovanje. Ne sprimejo so, tako da jih lahko posamezne jemljemo iz vrečke. Te sorte so tudi veliko bolj odporne na plesen.
Zgodovina: izvira iz Južne in Srednje Amerike. V Evropo ga je prinesel Kolumb v 15. stoletju kot obskurno okrasno rastlino. Uvrstili so ga v skupino s strupenimi, oz. čarovniškimi rastlinami, kot so volčja češnja in kristavec, ker so dejansko vsi iz iste družine razhudnikov (tudi krompir, paprika, jajčevec). Dolgo je trajalo, predno so Evropejci začeli z gojenjem paradižnikov. Jasno, da so Italijani prvi ugotovili kulinarično vrednost sočnega rdečega ploda. Šele v 18. stoletju se je začela masovna pridelava paradižnika. Danes je paradižnik najbolj razširjena vrtnina na svetu.
