Opis
Klasična sorta čilija iz Mehike. So srednje pekoči. Rastline so robustne in zrastejo zelo visoko ter dajejo velike pridelke. Hrustljavi svetleči plodovi so dolgi 2,5-5 cm (1 cm v premeru) in so temno zeleni in rdeči. Odlični za pripravo sals in sušenje.
10.000-25.000 SKOVILOVIH ENOT – SREDNJE PEKOČ
KAJ PEČE?
CAPSAICIN je pekoča snov v čilijih. To je alkaloid, podoben kofeinu. Nima okusa, vendar draži receptorje toplote v ustih, ki zaznavajo to kot pekoče. Najmanj pekoči del čilija je konica, najbolj pa del, kjer je seme pritrjeno na steno in seveda semena. Vsaka sorta ima definirano stopnjo ostrine, vendar je to odvisno tudi od posamezne rastline – od razmer, v kateri je rastla.
Ostrino merimo s skovilovo lestvico (SHU-Scoville Heat Unit). Višja kot je številka, bolj pekoči so čiliji. Če pa smo nehote pojedli zelo pekočega, pojemo malo smetane, kruha ali krompirja. Voda ne pomaga. Čilije posušimo in jih suhe po potrebi sproti meljemo in z njimi začinimo raznorazne jedi. Ne pozabite, da so nekateri zelo, zares zelo pekoči. Do bolečine.
VZGOJA
Seme posejemo v različne posodice, lončke (22-30 ºC). Sadike vzgajamo v svetlem prostoru (20 ºC) in jih redno zalivamo ali pršimo. Ko se razvijeta prva dva prava lista, prepikiramo v večje lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto v gredi ali v velike posode.
Čilije gojimo večinoma v posodah (ohranijo se več let). Poleti naj bodo posode na prostem, na sončni, zavetrni legi. Spomladi zamenjamo zgornji sloj zemlje v posodi. Redno zalivamo in po potrebi gnojimo (ne pretiravamo). Jeseni, ob prvem mrazu, damo posode v svetel prostor, kjer NE zmrzuje. Pozimi zalivamo zelo malo in nikakor ne gnojimo. Posode čim manj premikamo.
Ko plodovi zorijo, začnejo spreminjati barvo (iz zelene) od spodaj (od konice) navzgor proti peclju. Do končne zrelosti se potem obarvajo v nekaj dnevih. S pobiranjem počakamo, dokler niso plodovi popolnoma obarvani. Z zrelostjo so čiliji bolj pekoči in okusnejši. Nekateri čiliji ostanejo zelene barve, npr, čili jalapeno. Da vemo, ali so zreli, plod čilija rahlo stisnemo. Če se meso rahlo loči od peclja, pomeni, da so zreli in lahko začnemo z pobiranjem.
Zgodovina: V tropskih deželah Amerike gojijo čili že tisočletja. Čili je bil in je še sestavni del vsakdanjega jedilnika v deželah srednje Amerike. Čili predvsem poskrbi, da se hrana ne pokvari tako hitro. Spodbuja prebavo in deluje proti črevesnim parazitom. Čili so Azteki dodajali tudi kakavu. Iz Španije se je razširil v Azijo in Afriko, saj so ga tudi tam cenili zaradi svojega antibakterijskega delovanja. V teh deželah razvijajo ZELO pekoče čilije. K nam je prišel iz Azije preko Turčije in Madžarske. V Evropi imamo raje manj pekoče, čeprav trend uporabe zelo pekočih čilijev tudi pri nas narašča.
