KALČKI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE

Zdravi in SVEŽI kalčki naj postanejo del našega vsakdanjega jedilnika:

IMAJO VISOKO HRANILNO VREDNOST
SI JIH ENOSTAVNO VZGOJIMO SAMI IZ RAZLIČNIH VRST SEMEN
SO VSESTRANSKO UPORABNI ZA SOLATE, NAMAZE, DUŠENE JEDI, PRILOGE, NARASTKE IN OMLETE
KALČKI NAM POPESTRIJO JEDILNIK: JEDI SO OKUSNEJŠE, HRANLJIVEJŠE IN LEPŠE NA OKO
POZITIVNO VPLIVAJO NA NAŠE ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE!

Dandanes veliko beremo o zdravi prehrani in kako pomembna je za naše vsakdanje življenje. Pa še res je! Pravilna prehrana, torej uživanje visoko kakovostnih jedi, bi morala biti naša prioriteta, saj nam omogoča zdravo življenje. In le če smo zdravi smo ustvarjalni, polni energije in le taki se lahko uspešno soočamo z vsakdanjim življenjem!

 

KALČKI IMAJO VISOKO HRANILNO VREDNOST

Vsebujejo prav vse pomembne hranilne snovi, ki jih potrebujemo. Seveda je vsebina odvisna od vrste kalčkov.

VITAMINI
Kalčki vsebujejo veliko vitaminov C in A, ki sta antioksidanta ter vitamine iz skupine B. Pol kozarca večine vrst kalčkov vsebuje več vit. C kot šest kozarcev pomarančnega soka.

 BELJAKOVINE
Npr. v sojinih kalčkih je 28% beljakovin (v mesu 13%, v jajcih 11%).

 MINERALI
Težko sprejemljive oblike mineralov med kaljenjem preidejo v lažje sprejemljive. Kalčki kapusnic npr. imajo 10x več kalcija kot krompir.

 ETERIČNE SNOVI
Skrbijo za prijetne vonjave kalčkov.

GRENKE SNOVI
Dajo kalčkom izrazit okus in izboljšujejo prebavo.

 BALASTNE SNOVI

 NENASIČE MAŠČOBNE KISLINE

 OSTALE ZDRAVILNE SNOVI
Kalčki lucerne, detelje in brokolija vsebujejo kanavanin, ki povečuje odpornost proti nekaterim oblikam raka ter estrogene, ki spodbujajo rast in gostoto kosti ter zavirajo osteoporozo. Kalčki brokolija vsebujejo glukosinolate in isotiocianate, ki spodbujajo produkcijo različnih encimov v organizmu. Kalčki lucerne so vir saponinov, ki odstranjujejo škodljivi holesterol in nasičene maščobne kisline ter spodbujajo imunski sistem organizma.

 

KALČKE SI ENOSTAVNO VZGOJIMO SAMI

Vzgoja kalčkov je tako preprosta in nezahtevna, da jih imamo lahko na voljo vsak dan!

 UPORABA KALILNIKOV
Uporaba kalilnikov je primerna za lucerno, redkev, lečo, sladki komarček, sabljasti triplat, rdeče zelje, čebulo, sončnico, zeleni mungo fižol. V bistvu za skoraj vse seme,  razen krešo in morda gorčico (izločata sluz).

Oprano seme čez noč namočimo v kozarcu vode (na vrečicah s semeni za kalčke piše koliko časa je posamezno vrsto kalčkov potrebno namakati pred kaljenjem).
Običajno seme zjutraj natresemo na pladnje kalilnika (3 pladnji): koliko ga nasujemo postane sčasoma stvar rutine in želje. Na začetku pa bi vam svetovala: kar po občutku in pogumno!
Pladnje zložimo drug na drugega in vse skupaj na spodnji pladenj, ki je lovilec vode. Skozi pokrov ali gornji pladenj nato seme zalijemo. To naredimo običajno 2-3 krat na dan; odvisno katero seme kalimo. Pred zalivanjem iz spodnjega pladnja vodo odlijemo. Priporočam, da s to vodo zalijete rože in je ne uživate! Vodo, ki steče skozi vse pladnje, pustimo v spodnjem pladnju do naslednjega zalivanja. Pladnji so narejeni tako (zareze), da so kalčki enakomerno navlaženi v vseh pladnjih. Bistveno je to, da je seme vedno dovolj vlažno, vendar ni v vodi, ker bi tako splesnelo. S spiranjem torej skrbimo za vlago, ki jo seme potrebuje za rast, skrbimo da se seme izpira in s tem spiramo tudi morebitne bakterije ali glive, ki bi se srčno rade naselile na hranljivem kalečem semenu ter tudi izpiramo ogljikov dioksid, ki se je nabral okoli kalečega semena in tako kalčkom omogočamo dostop svežega zraka.
Kalilnik na začetku postavimo v temen prostor na sobno temperaturo. To je običajno malo težje, ker takega prostora nimamo. Po mojih izkušnjah seme kali tudi, če je tudi na začetku na svetlobi, vendar morda potrebuje dalj časa za kalitev. Po ca. dveh dnevih kalilnik iz teme postavimo na svetlo. Ne pozabimo na redno zalivanje in toploto!
Kalčke uživamo v 4-12 dnevih, odvisno od vrste semena. Pred uživanjem jih po želji operemo.

 

 

KALJENJE V SKODELAH
Plitve skodelice uporabljamo za semena, ki izločajo sluz: kreša, gorčica. To so običajno glinaste plitve skodelice z mrežo na katero razporedimo seme. Ko se navadimo je vzgoja zelo enostavna in hitra.

 

 

 

 

 

VZGOJA V KOZARCIH
Za večja in manj zahtevna semena: soja, leča, zeleni mungo fižol, sončnica, lucerna.

Potrebujemo nekaj kozarcev različnih velikosti (npr. 0,72 l) ter primerno velike plastične pokrovčke, ki jih preluknjamo.
V kozarec damo za prst do dva debelo plast opranega semena, ga zalijemo z vodo in pokrijemo. Naslednje jutro vodo odlijemo in seme 1-2x speremo. Po zadnjem spiranju kozarec obrnemo navzdol, da voda odteče. Nato ga položimo v vodoraven položaj, v prostor s sobno temperaturo. Na začetku v temnejši prostor, ko seme vzkali (običajno po dveh dnevih), pa kalčki potrebujejo svetlobo. Seme spiramo vsak dan dvakrat (zjutraj in zvečer), manjša, kot je npr. lucernino, pa trikrat. Uporabimo vodo iz pipe, ki naj ima sobno temperaturo. Kalčke uživamo po dveh do petih dnevih, odvisno od vrste semena. Po zadnjem spiranju naj bo kozarec dlje časa obrnjen navzdol, da odteče vsa voda.

 

Kaj se dogaja v procesu kalitve:

 1. NABREKANJE
Skozi semensko ovojnico prideta v seme zrak in voda. Seme pospeši dihanje in začne se presnova. Nastali encimi vplivajo na spremembo rezervnih snovi in začne se tvorba kalčka.

2. KALJENJE
Kalimo na svetlem, ker se tako izboljša hranilna vrednost in zniža količina nitrata. Večini semen ustreza za kaljenje sobna temperatura (18oC-22oC).

 

SEME ZA KALČKE
V naši ponudbi imamo različna semena za kalčke. V glavnem so vsa z ekološkim certifikatom.

 

SEZNAM SEMEN VRST RASTLIN, KI SO PRIMERNI ZA KALJENJE

 

VRSTA ČAS KALJENJA (UPORABNA ZRELOST) POSEBNOSTI KALČKOV
Brokoli 5-7 dni Priporočajo v terapijah proti rakavim boleznim.
Bela gorčica 5-7 dni Rahlo pekoči, vsebujejo tudi veliko beljakovin in olj.
Grah 3-4 dni So bogati z beljakovinami.
Por 10-14 dni Imajo rahel okus po poru. Odlični v solatah!
Leča 2-4 dni Imajo sladkast okus po orehih, vsebujejo veliko beljakovin (25%). ZELO PRIPOROČAM!
Lucerna (ALFA ALFA) 4-6 dni Zelo okusni.
Rdeča pesa 6-8 dni Rahlo vijolične barve in prijetnega okusa.
Rdeče zelje 4-5 dni Zelo dekorativni.
Redkev DAIKON 5-7 dni Rahlo pekoči, vsebujejo tudi eterična olja.
Sabljasti triplat (grško seno) 2-3 dni Pikantni, vsebujejo sluzave snovi, beljakovine in eterična olja, ki jim dajejo POSEBENO AROMO!
Soja 3-4 dni Vsebujejo veliko beljakovin, železo se spremeni v lažje prebavljive oblike.
Sončnica 3-8 dni Imajo odličen okus po lešnikih.
Vrtna kreša 5-7 dni Rahlo pekoči in aromatični.
Mungo fižol zeleni 4-6 dni Bogati so z beljakovinami in škrobom. Krhki in okusni. V bistvu le te kalčke dobimo v kitajskih restavracijah v Sloveniji pod imenom »SOJINI KALČKI«.

NE UŽIVAMO plesnivih kalčkov in kalčkov, ki imajo neprijeten vonj ali so neprijetni na pogled.

 

 

BIOKALČKI BROKOLIJA  (Brassica oleracea)
Kalčki brokolija imajo močan in rahlo pekoč okus. Brokolijevi kalčki poleg vitaminov in mineralov vsebujejo tudi veliko količino fitokemikalije sulforafana, ki učinkuje preventivno in kemozaščitno (zmanjšuje vpliv kemikalij, ki povzročajo raka, in povečuje odpornost organizma proti rakotvornim snovem, s tem da povečuje dejavnost razstrupljevalnih encimov). Kalčki brokolija so primerni za solate, mesne, zelenjavne in ribje jedi ter jedi iz stročnic. Z njimi si popestrimo sendviče in namaze za kruhke.

 

 

 

BIOKALČKI GORČICE (Sinapis alba)
Kalčki gorčice vsebujejo izjemno veliko beljakovin (30%) in olja. Vsebujejo tudi vitamine A, B in C ter kalcij, železo in fosfor. Obe gorčični olji (sinalbin in sinigrin) močno ovirata razvoj škodljivih bakterij. Pospešujejo prebavo in nas varujejo pred prehladom. Gorčične kalčke uporabljamo kot začimbo v omakah, juhah, krompirjevih jedeh in raznih namazih. Solatam dopolnijo okus. Lahko jih mešamo z drugimi kalčki. Posebno dobre so jajčne jedi z gorčičnimi kalčki.

 

 

 

BIOKALČKI GRAHA (Pisum sativum)
Kalčki graha so bogati z beljakovinami, vit. A, B1, B2 in D ter kalijem, fosforjem, kalcijem, železom in ostalimi minerali. Pospešujejo prebavo. Kalčki so užitni samo, če so dušeni ali kuhani (npr. v enolončnicah in narastkih).

 

 

 

 

 

BIOKALČKI PORA (Allium porrum)
Kalčki pora imajo rahel okus po poru. So bogati z vitamini (A, B, C, E) in minerali, posebno s kalcijem, fosforjem, železom in magnezijem. Med drugim znižujejo holesterol in krepijo imunski sistem organizma. S kalčki pora začinimo solate, mesne in ribje jedi. Odlični so tudi v juhah, omletah in polenti. Dodajamo jih, preden jed postrežemo.

 

 

 

 

 

BIOKALČKI LUCERNEALFA ALFA (Medicago sativa)
Kalčki lucerne so zelo okusni (hrustljavi, mili, sveži). Vsebujejo veliko beljakovin. Med kaljenjem se njihova količina poveča s 35% na 40%. Podvoji se tudi količina tiamina (vitamin B1), niacina, ki ga je v semenu že tako veliko, pa je v kalčkih sedemkrat več. Kalčki so bogati tudi z vitamini B2, E, K, D in posebno z vitaminom A (vsebujejo ga več kot korenček) ter fosforjem, kalcijem (petkrat več kot mleko), magnezijem, železom, kalijem in žveplom. Kalčki lucerne jedi osvežijo in so tudi zelo dekorativni. Primerni so kot nadev za omlete in palačinke. Uživamo jih tudi v ostalih jajčnih in krompirjevih jedeh, v vseh svežih solatah ter na kruhkih s skuto.

 

 

 

 

BIOKALČKI RDEČE PESE (Beta vulgaris)
Kalčki rdeče pese so rdeče vijolične barve in prijetnega okusa. Vsebujejo veliko vitaminov (A, B1, B2, B3, B4, B5, B6, C, E) in mineralov (kalcij, železo, fosfor, magnezij, kalij, cink in žveplo). Krepijo imunski sistem in pospešujejo prebavo. Odlični so za solate, mesne, zelenjavne in ribje jedi.

 

 

 

 

KALČKI RDEČEGA ZELJA (Brassica oleracea)
Kalčki rdečega zelja imajo stebla rdečkaste barve in so zelo prijetnega okusa. So tudi zelo dekorativni. Vsebujejo veliko mineralov: kalcij, železo, fosfor, jod, magnezij, kalij, cink in žveplo. Krepijo odpornost organizma, pospešujejo prebavo. Odlični so za solate in jajčne jedi ter za popestritev sendvičev in namazov za kruhke.

 

 

 

BIO KALČKI REDKVE DAIKON (Raphanus sativus)
Kalčki redkve Daikon imajo izrazito aromatičen ter rahlo pekoč okus. Vsebujejo veliko kalija, kalcija, železa, magnezija, fosforja ter vitamine A, B1, B2 in C. Krepijo mišično tkivo, izboljšujejo vid, imajo antiseptično delovanje, stimulirajo izločanje želodčnih sokov in delovanje črevesne flore, izboljšujejo prebavo ter krepijo obrambno moč organizma. Odlični so v primeru pomanjkanja apetita ali prebavnih težav. Uživamo jih v omakah, narastkih, jajčnih jedeh, s pečenim mesom in ribami, v skutnih jedeh in kruhovih namazih, v listnatih in zelenjavnih solatah.

 

 

 

KALČKI SABLJASTEGA TRIPLATA (GRŠKO SENO) (Trigonella foenum-graecum)
Kalčki sabljastega triplata so rahlo pikantnega in svojevrstno prefinjenega okusa. Vsebujejo veliko sluzavih snovi, beljakovine, lecitin in eterična olja, ki so vzrok, da rastlina značilno diši. Razkužujejo kri, jetra in ledvice. Pospešujejo tek in so odlični proti slabokrvnosti in utrujenosti. Kalčke uporabljamo surove kot začimbo za vse vrste jedi iz riža (dopolnijo začimbno mešanico kari), juhe in solate.

 

 

 

 

BIOKALČKI SONČNICE (Helianthus annuus)
Kalčki sončnice imajo okus po lešnikih, zato jih uvrščamo med najokusnejše kalčke. Vsebujejo beljakovine, ogljikove hidrate, vitamine (A, B, E, C, D) in minerale (magnezij, fosfor, kalij, kalcij in železo). Krepijo zobe in kosti, delujejo blagodejno na bolečine v mišicah. Kalčke sončnice jemo v solatah, zelenjavnih jedeh in na kruhkih.

 

 

 

 

BIOKALČKI VRTNE KREŠE (Lepidium sativum)
Kalčki vrtne kreše so izrazito ostrega, aromatičnega okusa. Vsebujejo veliko kalcija in fosforja ter vitamine A, B1, B2 in C (zelo veliko). So odličen antibiotik. Imajo diuretično delovanje in čistijo kri. Učinkujejo proti slabokrvnosti, bronhitisu in revmatizmu. Delujejo kot antidot nikotinu. Uporabljamo jih v paradižnikovih jedeh, juhah, zelenjavnih narastkih, v omakah, k jajčnim jedem, pečenemu mesu in ribam; v skutinih jedeh in kruhovih namazih, v listnatih in zelenjavnih solatah kot zelenjavo ali kot začimbo.

 

 

BIOKALČKI ZELENEGA MUNGO FIŽOLA (=SOJINI KALČKI) (Vigna radiata)
Kalčki zelenega mungo fižola imajo hrustljav in svež okus. Bogati so z beljakovinami in škrobom. Ne vsebujejo olja. Med kaljenjem se zelo poveča vsebnost vitaminov: riboflavina je petkrat več, niacina pa desetkrat. Bogati so tudi z vitamini E, A in C ter železom, kalcijem, kalijem, magnezijem in fosforjem. Regulirajo holesterol, razkužujejo kri in jetra. Uporabljamo jih kot zelenjavo v narastkih, riževih, prosenih in ješprenjevih jedeh; namesto mesa za omake k testeninam; kot nadev za testenine (tortelini), v roladah in cmokih; v jajčnih jedeh; na zelenjavnem pecivu in picah.

 

 

 

Nekaj receptov

REZANCI Z BUČKAMI IN KALČKI
Sestavine: 400-500 g polnozrnatih rezancev, 2 mali bučki (cukini), 1 čebula, 1 jedilna žlica hladno stiskanega oljčnega olja, 100 ml sladke smetane, 100 g kisle smetane, 2 jedilni žlici limoninega soka, sol, 25 g porovih kalčkov, 50 g sončničnih kalčkov, 50 g lucerninih kalčkov.
Narezano čebulo zarumenimo na oljčnem olju, dodamo narezane bučke in na kratko podušimo. Nato dodamo obe smetani in na hitro pokuhamo. Dodamo sok limone in sol. Omaki dodamo sončnične kalčke in jo prelijemo čez kuhane rezance. Jed okrasimo s kalčki pora in lucerne.

SIROV NAMAZ Z ZELENIMI KALČKI
Sestavine: 1 čebula, po 1 jedilna žlica krešinih, redkvinih in gorčičnih kalčkov, 200 g smetanovega sira, 125 g mehkega masla, sladka paprika v prahu.
Čebulo na drobno narežemo. Sveži sir pretlačimo z vilicami in ga zmešamo z maslom. Dodamo čebulo, papriko in kalčke. Namaz ohladimo v hladilniku. Za lepši videz kruhke okrasimo s svežo papriko.

STEPENA JAJCA S KALČKI
Sestavine: 3 jajca, 3-4 jedilne žlice mleka ali smetane, sol, poper, muškatni orešek, 1 strok česna, 1 por, 1 skodelica kalčkov leče, 3 jedilne žlice kalčkov lucerne.
Jajca razžvrkljamo, dodamo mleko ali smetano. Po želji začinimo. Dodamo stisnjen česen. V ponvi segrejemo olje in na njem pražimo por, da postane steklen. Primešamo oprane lečine kalčke in stepena jajca. Proti koncu pečenja previdno dodamo kalčke lucerne. Jajca bi morala biti še kremasta, ko ponev umaknemo s štedilnika.

ZELENJAVNA JUHA S SOJINIMI KALČKI
Sestavine: 3 srednje veliki korenčki, 1 gomolj zelene, 1 rdeča paprika, 1 manjši por, 1 drobna čebula, 1 strok česna, ca. 30 g masla, 1 skodelica sojinih (=mungo) kalčkov, 1 l zelenjavne juhe, sol, karijev prašek, sesekljan peteršilj.
Drobno zrezano čebulo in česen zarumenimo na maslu. Dodamo narezan korenček, zeleno, papriko, por in dobro sprane sojine kalčke. Vse skupaj nekaj časa dušimo in nato zalijemo z zelenjavno juho. Kuhamo še 10-15 minut, solimo in začinimo s karijevim praškom. Postrežemo s sesekljanim peteršiljem.

 

Kristina Škrbec