»GRENKA« ZELENJAVA

Vsak obrok bi moral vsebovati vse štiri okuse: sladko, slano, kislo in grenko. Po ajruvedi pa šest: še pikantno (pekoče) in trpko. Za grenak priokus si » zelenjavo z grenkim okusom vzgojimo sami: radič, endivijo in artičoke.

Še ostala živila, ki so bogata z naravnimi grenčinami so: zelenjava z zelenimi listi (špinača, blitva, zelje, brokoli, itd.), sezam, grenivke, oljke, jajčevec, grenka čokolada in divji šparglji.

Naš organizem potrebuje snovi grenkega okusa. Grenčine spodbujajo izločanje prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Posledično se poveča ritmično gibanje črevesja, zato je prebava učinkovitejša, saj se čas delovanja prebavnih sokov pri tem ne skrajša. Grenčine odpravljajo lenost črevesja, zaprtost, napihnjenost in posledice na koži. Ker zdravo in optimalno delujoče črevesje vpliva tudi na imunski sistem in zdravje kože, krepijo grenčine v hrani tudi našo odpornost in precej omilijo kožne težave. Boljše delovanje trebušne slinavke zmanjšuje nevarnost sladkorne bolezni. Grenčine tudi pospešujejo izločanje žolča za lažje prebavljanje maščob ter seča, s čimer čistijo ledvice, odstranjujejo strupene snovi iz jeter, iz sklepov pa odplavljajo sečno kislino in preprečujejo putiko. Ker tudi čistijo kri, pomagajo srcu in krvnim žilam ter posredno znižujejo krvni tlak. Grenčine začnejo učinkovati že nekaj deset minut potem, ko jih zaužijemo. Zlasti pomembne so za starejše, ker tedaj organizem izloča manj sline in encimov kot zdrav organizem v srednjih letih. Grenčine uvrščajo tudi med hrano za pomlajevanje in hujšanje.

Radič in endivijo običajno sejemo konec junija do srede avgusta. Radič Tržaški solatnik in Verono ter endivijo Malan pa lahko sejemo že od zgodnje pomladi naprej. Radič in endivijo lahko vključimo tudi v mešanice za baby leaf, ki si jih zamešamo sami. Poleg semena radiča in endivije dodamo seme različnih solat, rukole, rdeče pese, blitve.

Obe vrtnini imata radi sončno lego. V poletni vročini ju obvezno zalivamo. Konec avgusta in septembra, ko rastline radiča in endivije najbolj bujno rastejo pa je že dovolj vlage. Endivije in radiče posejemo ali v vrt presadimo (sadike kupimo) čim več, zato da imamo zdravo in okusno solato še pozno v jesen. Endivije in radiči v hladnem rastlinjaku ali pod tunelom tudi prezimijo. Iz radičev si lahko pripravimo poleg solate še veliko drugih jedi. Italijani so za to specialisti.

Sejemo v vrste, ki so med seboj oddaljene okoli 30 cm. Kasneje rastline obvezno razredčimo na razdaljo 20-30 cm. Manj redčimo radiče za rez (Tržaški solatnik, Verona). Radiči se obarvajo in začnejo tvoriti glave jeseni, ko so temperature nižje.
Pri radičih in endivijah poznamo veliko različnih sort z različnimi oblikami listov, rozet in glavic. Medtem ko so listi endiviji samo zeleni, so listi radičev v različnih odtenkih rdeče barve in pisani (rdeče-zeleni).
Grenak okus radiča je posledica vsebnosti saharida intibina, endivija pa vsebuje grenčino inulin.

Artičoka pa je rastlina toplih krajev, saj ne prenaša nizkih temperatur. Je zelnata trajnica, visoka do 200 cm. Prvo leto razvije listno rozeto, drugo leto in kasneje pa steblo. Listi so veliki, pernato deljeni, spodaj dlakavi in srebrno zelene barve. Cvetovi se razvijejo v velikem popku premera 8-15 cm.
Sadike v vrt presadimo spomladi, aprila in maja. V krajih s hladno zimo, moramo rastline preseliti v prostor, kjer ne zmrzuje (hladen zimski vrt, rastlinjak).
Namenimo ji sončen rob vrta, saj je to velika trajnica. Potrebuje veliko hranil in tudi vlage (redno zalivamo).
Nabiramo cvetne popke, preden se cvetovi odprejo. Običajno popke skuhamo, lahko pa uporabimo tudi surove. Nabiramo tudi cvetna stebla, ki jih olupimo in skuhamo. Mlade liste na steblu lahko uporabljamo kot nadomestilo za zeleno. Liste lahko skuhamo, vendar imajo zelo grenak okus. Iz artičoke lahko pripravimo čaj in liker.
Glavna grenčina v artičoki je cinarin, vendar vsebuje še številne druge koristne snovi, ki jo uvršajo med zdravilne rastline.