ZELENA, ZELENJAVA ALI ZAČIMBNICA?

Dolgo sem potrebovala, da sem se opogumila in začela dodajati zeleno (gomoljno in listno) v različne jedi. Ko sem ugotovila, da so jedi z dodatkom obeh zelen okusnejše, sem si zelene začela vzgajati v domačem zelenjavnem vrtu. In jedi so še boljše, ker je zelena domača!

Predno smo zeleno kultivirali kot zelenjavo, so jo v starem Egiptu in v Antiki uporabljali za kultne namene in kot zdravilno rastlino. Egipčani so z listi zelene krasili mumije, Grki pa so iz njenih listov spletali zmagovalne venčke za športnike.
Šele v 17 stoletju so začeli vzgajati listno zeleno, ki so jo požlahtnili iz divje »močvirske« zelene, ki je rastla v obmorskih krajih Sredozemskega morja. Iz te listne zelene so kasneje v Italiji vzgojili gomoljno zeleno in stebelno ali belušno zeleno.

Zelena3GOMOLJNA ZELENA
Gomoljno zeleno vzgajamo zaradi »gomolja«, ki ga oblikuje med nastavki listov in korenin.
Zelena je zahtevna vrtnina, ki zelo dolgo raste. Najbolje bo rastla na rahlih in vlažnih tleh, pognojenih s kompostom ali organskimi gnojili bogatimi s kalijem. Hvaležna bo tudi za lesni pepel, saj le ta vsebuje veliko kalija. Kalij pospešuje tvorbo gomolja in krepi odpornost rastlin zelene na bolezni in škodljivce.

Zeleno si vzgojimo iz sadik. Pri vzgoji sadik pazimo, da nam temperatura, kjer si vzgajamo sadike, ne pade pod 16 oC. V lončke ali setvene platojčke jo sejemo marca, sadike pa na prosto presajamo, ko mine nevarnost zmrzali. To pa je, odvisno od leta, od srede aprila pa tja do konca maja. Tudi če jo presajamo še konec maja bo imela dovolj časa, da razvije gomolj. Seveda si sadike tudi kupimo. Pri nakupu pazimo, da kupimo gomoljno zeleno in ne belušne ali listne! Konec maja imamo že polne gredice, zato si sadike zelene posadimo med že obstoječe vrtnine in tako zapolnimo prazne prostore v zelenjavnem vrtu.

V dobro pripravljene gredice presajamo sadike zelene v vrste, ki so med seboj oddaljene 40 cm in to na razdaljo 30 cm. Lahko je tudi presadimo ob rob paradižnikove ali zeljne gredice, saj so odlični sosedje.
Sadimo jo plitvo, kajti le tako bo oblikovala gomolj. Po presajanju pazimo, da se rastline ne izsušijo, zato jih, razen če ni veliko dežja, vsak dan zalivamo. Ker počasi raste, jo je na začetku potrebno okopavati. Ker pa ima zelo plitve korenine, okopavamo previdno. Najbolje pa je, da tla med rastlinami prekrijem, oz. mulčimo. Najboljša rastlinska odeja je iz gabeza, ki ga naberemo v okolici. Seveda lahko uporabimo tudi druge rastline z vrta. Z mulčenjem tudi vzdržujemo talno vlago, ki jo zelena tako zelo potrebuje. V primeru suše moramo zeleno obvezno obilno zalivati, drugače nam ne bo uspela. In ne zalivamo po listih, ker se posledično na vlažnih listih ob visokih temperaturah razvije glivična bolezen listna pegavost zelene (Septoria apiicola), ki povzroči, da listje porumeni in se posuši. Proti tej bolezni se borimo tako, da upoštevamo kolobar in zelene ne sadimo na isto gredico. Pazimo da imajo rastline dovolj prostora, zato da se listje dobro posuši.
Zelena je požrešna rastlina, zato jo tekom rasti še enkrat gnojimo. Odlična je prevrelka iz kopriv, dobra pa so tudi kašna specializirana gnojila za zelenjavo. Z prevrelkami ali s čaji iz preslice in gabeza pa krepimo rastline, da bolje rastejo in so manj dovzetne za napad bolezni in škodljivcev.
Odlična soseda zeleni sta paradižnik in zelje, saj se medsebojno varujejo pred napadi bolezni. Jaz zeleno posadim ob paradižnikove gredice (tudi paradižnik ima rad prekrita tla) in to tako da je zelena na sončni strani paradižnika. Tudi med poznim zeljem se bo dobro obnesla, saj ju istočasno pobiramo. Pazimo samo, da imajo vse rastline dovolj prostora za rast in razvoj. Dobri sosedje so še por, fižol, špinača, žametnica in ognjič. Zelena pa ni harmonična s krompirjem, korenčkom, sladko koruzo, peteršiljem in koprom.

Zelena prenese malo mraza in se debeli še pozno v jesen. Odvisno od jeseni in če jo prekrijemo z kopreno jih pobiramo do konca novembra. Skopljemo jih z posebnimi vilami (široke konice). Gomolje očistimo, jih NE peremo, in skladiščimo v suhem kletnem prostoru. Lahko jih damo v mivko, tako kot korenček.

Zelena vsebuje veliko vitaminov, mineralnih snovi in eterična olja, ki ji dajo značilen aromatičen okus.
Je tudi zelo zdravilna, saj čisti kri, znižuje krvni pritisk, preprečuje krče, pospešuje prebavo in blaži revmo.
Je obvezen in nepogrešljiv dodatek k različnim juham, omakam in enolončnicam, lahko pa iz nje pripravljamo tudi samostojne jedi.

Začimbni so tudi listi gomoljne zelene, vendar jih ne trgamo preveč, ker nam zelena ne bo oblikovala gomolja.
Zato si posejemo listno zeleno.

CampioneLISTNA ZELENA (Apim graveolens secalinum)
Listna zelena je pri nas manj poznana, vendar je nezahtevna začimbnica in enostavna za vzgojo. Liste, ki se obraščajo, režemo celo poletje in jih dodajamo, po našem okusu, vsem možnim jedem. Sejemo jo konec aprila in maja v vrsto v zeliščno gredico ali ob paradižnikovo gredico. Ena vrstica, 1-2 m, dolga listne zelena nam zadostuje za celo sezono.
Listna zelena ima močno narezane svetleče in aromatične lističe. Uporabljajo se kot peteršilj, le da imajo okus po zeleni: za solate, juhe, enolončnice, omake. Liste uporabljamo sveže ali sušene, ki odlično ohranijo aromo.

Ne pozabimo tudi na stebelno ali belušno zeleno, katere uživamo sočne odebeljena stebla. Si kupimo kakšno sadiko in jo presadimo v zelenjavni vrt. Iz teh stebel se pripravljajo posebne jedi. So pa stebla obvezen dodatek pri sočenju, se pravi pri pripravi zelenjavnega soka.

 

 

ZA ENO ZELENO, ALI KAR ZA VSE TRI, BOMO SIGURNO NAŠLI PROSTOR V NAŠEM ZELENJAVNEM VRTU. IN SI TAKO IZBOLJŠALI OKUS NAŠIM JEDEM.

Kristina Škrbec

Objavljeno v Vrtnarski nasveti

Iskanje

semina
Profi semena lahko kupite pri:

profi semena

Hobi semena lahko kupite pri:

sejmo.si