Urbano vrtnarjenje

Kaj si predstavljamo pod pojmom URBANO VRTNARJENJE? Najbrž vrtnarjenje v mestu: vrtnarjenje v mestnih vrtičkih, ki so vedno bolj organizirani, vrtnarjenje v loncih na balkonih in terasah, ozelenjevanje zapuščenih površin. V bistvu je to zelo širok pojem in vsak ima o urbanem vrtnarjenju svoje predstave, kar je tudi pravilno. Meni predvsem pomeni pridelovanje hrane v mestu na vseh možnih površinah v vseh možnih »posodah«. Hrana je danes ključen pojem. Če že kaj gojimo, naj ne bo samo okrasno ampak tudi užitno. To je sedaj sodoben trend, da si znamo tudi sami kaj pridelati, kar bi bilo užitno, saj je to zelo ekološko.

V večjih urbaniziranih središčih po svetu, predvsem v razvitih državah je postalo URBANO VRTNARJENJE socialno-politično gibanje. V bistvu je to upor mestnih prebivalcev proti popolni okupaciji živilske industrije nad prehranjevalnimi navadami. Upor generacije proti juham iz vrečk! Dandanes imamo na voljo ogromno hrane, za katero pa niti ne vemo kako in iz česa so jo naredili. Zato si želi sodobni človek vrniti k naravi, h koreninam, torej k primarni pridelavi hrane in osvojiti proces od setve, preko vzgoje do žetve. Zopet osvojiti znanje o pridelavi hrane, kar je osnovna dejavnost človeka. Nekatere skupine isto mislečih pa želijo samo polepšati urbano betonsko okolje in v njega prinesti nekaj svežine in živahne barve narave. Še bolj aktivistično gibanje je GVERILSKO VRTNARJENJE, saj se dogaja skoraj na skrivaj in skupine ljudi zasajajo različna območja, predvsem degradirana, jih poskušajo oživiti in iz njih potegniti kaj užitnega in lepega.

Jaz kot prebivalka Ljubljane, največjega mesta Slovenije, poznam samo en primer skoraj gverilskega vrtnarjenja: skupina prebivalcev je oživila degradirano gradbišče ob Resljevi cesti. Tam se srečujejo in družijo ljudje, skupaj vrtnarijo in uživajo. Ljubljana je majhno mesto in vso smo v 10 minutah v naravi, zato se mi zdi, da gverilsko vrtnarjenje pri nas v bistvu ni tako potrebno, saj smo ohranili primarni stik z naravo. In imamo svoje majhne kotičke za izživljanje svojih vrtnarskih strasti. Drugače je v ogromnih mestih, kjer potrebuješ uro ali več da prispeš do prostora, kjer prevladuje mir in barvitost narave. Zato je gverilsko oz. urbano vrtnarjenje tam zelo močno prisotno in upam, da ga bo še več in da se bo še več ljudi udeležilo aktivnega posega v svojo bivalno okolico in jo ozelenilo. Lepši je pogled na zelenje kot beton in pločevino.

V Ljubljani predstavljajo urbano vrtnarjenje tudi urejeni vrtički, ki jih je MOL postavil pred nekaj leti.

In konec konce lahko vsi meščani urbano vrtnarimo. Vrtnarimo na lastnih, balkonih, terasah, okenskih policah.
Sicer nismo del socialnega družbenega in političnega gibanja, polepšamo pa življenje sebi in ostalim.

OZELENIMO DOMAČE BALKONE IN TERASE.
RECIKLIRANJE JE” IN”
Uporabimo fantazijo in pogum in uporabimo vse kar je možno kot posode za vzgojo rastlin. Zdaj je trend iz starega narediti nekaj uporabnega.
Uporabimo: stare gojzarje, gumijaste škornje, pisane konzerve, tetra pake, staro gumo, star kovček, klobuk. Rastlinam je vseeno kje poženejo korenine!! Star otroški voziček. Uporabimo lahko plastične vreče ali večje vreče (npr. plastične nakupovalne vreče).
Organske materiali je potrebno od znotraj obložiti z folijo, drugače zgnijejo. Tudi les zaščitimo od znotraj in od zunaj. Ne pozabimo na dno teh posod nasuti manjše koščke gline, kamenčke, zdrobljen stirpor, vse kar služi za drenažo. Na dno vseh posod moramo napraviti luknje, da bo voda odtekala. V stoječi vodi, razen močvirskih rastlin, nič ne raste. Riža pa najbrž ne bomo gojili. Lahko uporabimo tudi metalne lonce.
V večjih »posodah« je več zemlje, rastline naredijo močnejše korenine in zato bolje rastejo.

N1003107_Recycling-Garten-mit-Fantasie-Pflanzgefaessen

 ZEMLJA ZA RAST

Da rastline rastejo potrebujejo zemljo, vodo, hrano, svetlobo in zrak.

Fino je če uporabimo kvalitetno zemljo, ki je osnova za dobro rast rastlin.
Tudi korenine potrebujejo zrak, zato mora biti substrat/zemlja zračna in odcedna. Če je preveč zbita ali nepropustna, voda ne odteka, korenine se zadušijo in začnejo gniti oz. propadati. Rastlina iz tal ne dobi več hrane, zato začne veneti, mi pa mislimo, da je žejna. Zato je bolje, da se kdaj zemlja izsuši in napolni z zrakom, da lahko korenine zadihajo s polnimi pljuči.

Rastline potrebujejo svetlobo in toploto. Glede teh potreb se rastline razlikujejo, zato lahko za vsako lego na balkonu najdemo primerno rastlino.
Rastline z dolgo rastno dobo, z izrazito visoko zahtevnostjo po hranilih ali zelo globokim koreninskim sistemom niso primerne za urbano vrtnarjenje. RAZEN, če si ne omislimo visoke grede v lesenem okviru (ogrodje iz lesa, z velikim volumnom kamor gre veliko zemlje). Ali ogromne posode. Paradižnik, paprika, jajčevci potrebujejo veliko prostora za rast – veliko zemlje.
Na balkonih je fino, da so rastline poleg tega da so užitne tudi dekorativne.
Pravzaprav je vsa zelenjava v loncih dekorativna. Blitva je dober primer. Kapucinka je vsestranska: užitni so cvetovi, listi, cvetni popki, po drugi strani pa bujno raste, je lepa in tudi cvetovi in poganjki so krasni v vazi. Če prežvečimo list kapucinke nas odžeja. Za intimno vzdušje balkona je super visok fižol, dolge vigna, limski fižol. Dobro rastejo v večjih posodah. Otrokom priporočamo redkvice. Hitro rastejo, so hrustljave in okusne.
Pri izbiri rastlin sadimo skupaj rastline, ki imajo iste zahteve glede vode, svetlobe, hranil, zraka. Timijan, rožmarin, sivka naj rastejo skupaj na bolj suhih tleh. Meta, melisa, petunije potrebujejo veliko vlage. Paprika, paradižnik, por potrebujejo zelo hranljive tla.

N2100654_140

 

OB PRAVILNI NEGI VSA ZELENJAVA USPEVA V LONCIH : od rdeče pese, solate do paradižnika.

Ne pozabimo na redno zalivanje in gnojenje. Zdrave rastline so samo, če imajo dovolj hrane, to je hranil. Ostalo si ustvarijo same s pomočjo sončne energije.

Kristina Škrbec

Objavljeno v Vrtnarski nasveti

Iskanje

semina
Profi semena lahko kupite pri:

profi semena

Hobi semena lahko kupite pri:

sejmo.si