ŠPINAČA

Špinačo si obvezno posejemo marca, aprila in septembra v zelenjavni vrt. Na gredice in kar povprek po celem vrtu.

BIO_Spinaca gigante inverno_photoNajbolje jo bomo izkoristili, če jo bomo sejali spomladi in jeseni povsod po vrtu, na prazne gredice ali na prazna mesta med že rastoče vrtnine. Najbolj zgodaj spomladi, ko posejemo prve vrtnine, vmes še vržemo malo semena špinače.
Dobro vpliva na vse vrtnine, kajti njene korenine izločajo saponine, ki spodbujajo rast vseh vrtnin in pospešujejo godnost tal. Njene liste pa uporabljamo kot zastirko, površinsko kompostiranje in za zeleno gnojenje. Vonj špinače tudi odvrača škodljivce, posebno bolhače. Njene korenine vedno puščamo v tleh. Pri setvi moramo upoštevati samo to, da špinača ne sme rasti v zemlji, ki je bila pognojena s svežim hlevskim gnojem. Če torej špinače ne pojemo, jo sigurno na več načinov porabimo v zelenjavnem vrtu.

Špinača (Spinacea oleracea) raste divje v Aziji. Kitajci so jo kot kulturno rastlino gojili že v sedmem stoletju. Kot še veliko drugih kulturnih rastlin, so špinačo v Evropo prinesli Arabci. In to v 12. stoletju v Španijo.
V Ameriki je v 20 letih tega stoletja zaradi hranilnih vrednosti in SPRETNEGA REKLAMIRANJA doživela pravi ”BUM”. Vsi vemo kako rad jo je užival POPAJ, junak iz priljubljenih stripov in risank.
Špinača vsebuje veliko vitamnina A, B in E in vsaj toliko vitamina C kot limona. Bogata je tudi z železom. Uporabljamo jo čim bolj svežo iz vrta, brez listnih pecljev in njenih jedi nikoli ne shranjujemo za naslednji obrok. Uporabljamo jo svežo (solata, sok) in kuhano za prikuhe, juhe, enolončnice.

Sejemo jo jeseni od srede avgusta do konca septembra, lahko tudi še oktobra. Če je mraz, mlade rastlinice prekrijemo s kopreno. Sejemo jo v vrste, ki so med seboj oddaljene 20-30 cm na razdaljo 3-5 cm. Globina setve je 2-3 cm. Kot sem že omenila pa jo lahko sejemo kamorkoli v vrtu in to tudi spomladi. Če jo sejemo samo jeseni, sledi vrtninam, ki smo jih do srede septembra pobrali. Sejemo jo tudi med rastline, ki bodo prezimile. Zelo lepa kombinacija je, da raste pod kodrolistnim in brstičnem ohrovtom. Dobra kombinacija pa je: na gredi se izmenjavajo vrste pora in vrste špinače. Sejemo jo tudi večkrat zapored od marca do aprila. Takrat pa je dobra kombinacija z grahom. Vrste med špinačo in grahom naj bodo oddaljene okoli 40 cm. Špinača je tudi odličen predposevek za jagode, ki jih sadimo avgusta.

Mesto, kjer raste naj bo sončno, ustrezajo pa ji vlažna tla. Če imamo “polne” grede, kar dosežemo z mešanimi posevki, bodo tla za špinačo dovolj vlažna. Tekom rasti jo redno plevemo in ji rahljamo tla. Ko rastlina razvije pet listov, začnemo liste obtrgavati. Liste obtrgujemo, od zgodnje pomladi do poletja (do cvetenja), lahko pa tudi že jeseni.

PRIMER SETVE ŠPINAČE V BIOVRTU
V biovrtu sejemo in sadimo skupaj rastline, ki se med seboj dopolnjujejo in ugodno vplivajo druga na drugo. In špinača je dobra soseda vsem vrtninam.

Razdelitev gredic
Zgodaj spomladi si izberemo večjo gredico, npr. 3 x 4 m (širina x dolžina). Na vsakih 20 cm (po širini) si po dolžini potegnemo z ročajem motike črto. S tem si zaznamujemo kje bomo sejali oz. presajali. V bistvu si lahko cel zelenjavni vrt razdelimo na take gredice, oz. na poljubno dolge in široke gredice. Odvisno od tega koliko prostora imamo, kaj načrtujemo sejati in kaj nam je všeč. Zelo pomembno je, da počnemo v svojem zelenjavnem vrtu točno to kar je nam všeč. Seveda v sozvočju z naravo.

Špinačne vrste
Špinačne vrste kot potke
Najprej v vsako drugo vrstico posejemo seme špinače. Špinača dobro prenaša mraz, zato je lahko sejemo pred ostalimi vrtninami. Ko špinača kali, med vrsticami rahlo okopljemo in vzdržujemo rahla tla za setev ostalih vrtnin. Taka razporeditev gredice ostane celo leto. Klasičnih poti med gredicami ni. Špinačna vrsta nam služi po želji tudi za hojo.

Redkvica non plus ultraŠpinačne vrste kot mulč
Špinača na začetku ščiti mlade rastlinice v sosednjih vrstah in to pred mrazom, vetrom in nudi senco pred močnim pomladanskim soncem. Ko je špinača večja in bi ovirala rast vrtnin v sosednjih vrstah, jo, če jo nismo vso pojedli, kar je malo verjetno, porežemo in z njo prekrivamo tla. Listi se zelo hitro se razkrojijo ( v bistvu sprhnijo) in tudi korenine, ki ostanejo v tleh, tla gnojijo in predstavljajo odlično hrano za talne organizme. Več kot je talnih organizmov, boljša tla imamo tla in kvalitetnejšo zelenjavo si pridelamo.

Špinačne vrste kot gnojilne vrste
Špinačne vrste so kot že prej omenjeno tudi gnojilne vrste. Vzdržujemo jih celo leto, saj se špinača obrašča.

Zelenjavne vrste
Ob vsaki špinačni vrsti je vrsta, kamor posejemo različno zelenjavo. Te zelenjavne vrste ležijo točno na sredi med dvema špinačnima vrstama. Katero zelenjavo si posejemo si sami izberemo. Vendar ko v vrstah določeno zelenjavo poberemo, posejemo v to isto vrsto kakšno drugo zelenjavo. Npr. ko smo pobrali redkvice v to vrsto presadimo por ali pozno cvetačo. Možnosti je zelo veliko. Kakšno vrstico zasejemo s kakšno lepo cvetlico enoletnico. Izbira je zares velika.

Objavljeno v Vrtnarski nasveti

Iskanje

semina
Profi semena lahko kupite pri:

profi semena

Hobi semena lahko kupite pri:

sejmo.si