SETEV IN VZGOJA SADIK

Nekateri ljubitelji vrtnarjenja si še vedno sami vzgojijo svoje sadike. Zakaj pa ne? Saj tudi ni težko, če imaš voljo, čas in prostor. Napisala sem nekaj kratkih nasvetov kako to naredimo doma.

N0600272_140SETEV V POSODE
“Posode” za setev
Na začetku potrebujemo veliko posod kamor bomo sejali. Najboljša izbira so mini rastlinjaki. Zelo so praktični, kajti lahko jih pokrijemo in notri ustvarimo optimalne pogoje za kalitev. Sejemo tudi v specialne zabojčke, mini kalilnike, posebne setvene posodice, setvene platojčki (stiropor, pvc).
Zemlja za setev
Pomembno za vzgojo je pravilna izbira zemlje. Idealna za mlade rastlinice je prav zato pripravljena zemlja, ZEMLJA ALI SUBSTRAT ZA SETEV IN VZGOJO SADIK.
Zemlja za ločnice in balkonsko cvetje ni primerna, ker vsebuje preveč hranilnih snovi.

Postopek setve
Posode napolnimo z zemljo, jo z deščico zravnamo in ob robovih pritisnemo, da se tam ne pogreza. Seme enakomerno in na gosto razdelimo po površini.
Na semenskih vrečicah običajno piše ali seme določene vrste kali na svetlobi. Seme le teh vrst rahlo pritisnemo ob zemljo (zelena, kakšne začimbe in cvetlice) in ga ne prekrijemo. Če nič ne piše, potem seme kali v temi, zato ga sejemo tako, da ga prekrijemo z zemljo in ga potem s deščico pritisnemo v zemljo. Po setvi poškropimo oz. orosimo.
SEME VELIKO ZELIŠČ KALI  OBVEZNO NA SVETLOBI!

Za kalitev seme potrebuje TOPLOTO, zato posode postavimo v topel prostor (sobna temperatura ali malo več-kurilnica).
Redno škropimo (rosimo), da se vrhnja plast zemlje ne izsuši.
Ko pa se pokaže iz zemlje rastlinica je potrebna tudi svetloba.

PIKIRANJE
Kmalu rastlinice potrebujejo več prostora. Ko se med kličnima lističema pokažejo prvi pravi lističi, pikiramo (skupaj razviti 4 lističi). To pomeni, da te male rastlinice presadimo v lonce, kjer imajo več prostora za rast in razvoj.

N0600277_140

V novih lončkih, katere smo napolnili ustrezno zemljo za setev in pikiranje, s svinčnikom vsake tri centimetre izvrtamo luknjico. Z žlico privzdignemo male rastlinice, jih previdno med seboj ločimo in najmočnejše presadimo v zato pripravljene luknjice v lončku.

Pri tem opravilu prijemamo samo lističe, nikoli nežno stebelce.
Nato okoli posajenih rastlinic s svinčnikom zemljo pritisnemo in jo previdno zalijemo. Za tri do štiri dni postavimo lonček na senčno okensko polico, šele nato na sonce.
Razlogi za pikiranje so:
• Rastlini damo več prostora za rast in razvoj, tako je bolj krepka.
• Dosežemo, da se koreninski sistem okrepi. S pikiranjem odlomimo glavno korenino, kar vzpodbudi bujno rast stranskih korenin.

Če se želimo pikiranju izogniti sejemo direktno v šotne lončke (yiffi lončki). Ta način je sicer malce dražji, vendar ima tudi to prednost, da rastline ne doživijo šoka, ki ga običajno doživijo ob presajanju (sadimo skupaj z lončki).

PRESAJANJE
Pred presajanjem na prosto moramo sadike “utrditi”. Za teden dni jih postavimo v pokrito hladno gredo ali v zatišni kot balkona. Tako se navadijo na svež zrak in na nihanje zunanjih temperatur.
Običajno pričnemo s presajanjem na prosto ko je dovolj toplo. Čas presajanja je odvisen od vremena in od tega, katere vrste presajamo (kapusnice lahko prej, plodovke po 5. maju). Če pričakujemo hladen pomladanski zrak, mlade rastlinice obvezno zaščitimo z agrokopreno .

 

SETEV V HLADNO GREDO
V hladno gredo presajamo in sejemo že v začetku marca in pobiramo pridelke takrat, ko na prostem komaj pričnemo s setvijo.
Hladno gredo lahko zgradimo sami ali pa jo kupimo. Najboljše je če jo postavimo v bližino hiše, tako da je cel dan na soncu.
Hladna greda ima v zgodnji pomladi dve pomembni vlogi. Služi nam za vzgojo sadik vrtnin, ki jih na prosto presajamo sredi maja. Lahko pa v njen pridelamo zgodnjo solato, redkvico, špinačo in kolerabico.
Kdor je že jeseni izboljšal tla hladne grede jih spomladi samo zrahlja. Zamudniki pa sedaj zemlji dodajo kompost ali kupljeno hranljivo vrtno zemljo.
Dva tedna pred setvijo gredo pokrijemo z okni in jih tesno zapremo, da se zemlja ogreje, kar je predpogoj za zgodnji pridelek.
Ko smo v gredo posejali seme ali presadili sadike ne smemo pozabiti na zračenje. V gredi, ki je cel dan obsijana s soncem, se lahko zemlja segreje do 40oC, kar lahko popolnoma uniči nežne rastlinice.
Pri močni zmrzali moramo gredo prekriti s slamo ali odejami.
Ne smemo pozabiti na zalivanje!

TOPLA GREDA
Posebna oblika hladne grede je topla greda, imenovana “gnojak”. Primerna je še za zgodnejše pridelovanje, kajti gnoj v tleh jo greje.
V hladni gredi izkopljemo zemljo do globine 50 cm. V luknjo damo 30-40 cm svežega konjskega ali ovčjega gnoja. Nato gnoj dobro potlačimo. Sledi 15 do 20 cm plast komposta ali vrtne zemlje, ki smo jo prej izkopali. Gredo nato prekrijemo z okni. Prve dni vsake toliko časa zračimo za eno uro, da spustimo ven amonijak. Po treh tednih lahko v gredo sejemo ali pres

Objavljeno v Vrtnarski nasveti

Iskanje

semina
Profi semena lahko kupite pri:

profi semena

Hobi semena lahko kupite pri:

sejmo.si