DOMAČA GRAHOVA ZRNA

Grah imam najraje, saj je enostaven za vzgojo, obilno rodi, grahova zrna so okusna in zdrava, uporabna sveža, posušena, vložena ali zamrznjena. Torej ga v različnih jedeh lahko uživam celo leto! In kot bujno rastoča in nezahtevna stročnica je zelo koristen za moj domač zelenjavni vrt.

28 70 24-035_140GRAH
Pri grahu je vse NAJ!
Je ena NAJstarejših kultur, saj je bil eden izmed osnovnih živil prvotnih ljudstev in antičnih civilizacij. Mediteransko vrsto graha so našli v grobnicah egipčanskih faraonov XII. dinastije in prav ta tip graha so verjetno gojili tudi Grki. V Evropi ga omenjajo kot vrtnino šele leta 1536. Predvsem pomembno je bilo to, da so ga sušili, da bi imeli zaloge kadar je prišla lakota.
Je NAJhranilna zelenjadnica, saj vsebuje 6-7% beljakovin, 10-14% ogljikovih hidratov, 6-7% maščob, vlaknine, veliko vitaminov (A, B1, B2, B3, C, E) ter mineralov (magnezij, natrij, kalij).
Spada med NAJbolj zdravo zelenjavo, saj:
• deluje pomlajujoče in pospešuje rast celic
• pri športu učinkuje anabolično (povečuje mišično maso)
• učinkuje poživilno (beljakovine)
• krepi živčevje in nas duševno osveži
• pospešuje presnovo, krepi lase in vezivna tkiva
• izboljšuje vid
• pomaga pri zaprtju
• znižuje količino holesterola maščob v krvi ter razstruplja organizem.

SETEV in VZGOJA
Uvrščamo ga me zelenjavo, ki jo je NAJlažje vzgojiti v domačem zelenjavnem vrtu. Ker je tako enkraten, ga sejemo od začetka marca do srede avgusta. V toplih krajih ga sejejo celo leto. Jemo pa ga celo leto.
Sejemo ga v tritedenskih presledkih na različne konce v zelenjavnem vrtu (kjer imamo prostor. Sejemo ga v vrste, ki so med seboj oddaljene 30-50 cm, 3-6 cm globoko, tako da je med zrni v vrsti 4-5 cm. 100 g semena zadostuje za setev na površino okoli 7-8 m2, kjer pridelamo približno 7-8 kg graha. Minimalna temperatura tal za kalitev mora biti okoli 10 oC, kali pa približno 7-10 dni. Dozori, odvisno od sorte in časa setve ter vremenskih razmer, nekje v dveh do treh mesecih po setvi. Grede lahko po setvi prekrijemo z kopreno, da zaščitimo zrna pred požrešnimi ptiči. Pokrita tla so tudi toplejša, zato grah bolj zanesljivo kali in hitreje dozori. Kopreno kasneje, ko je grah večji, odstranimo.
Ko je grah visok okoli 20 cm rastline osujemo. Tako bodo imele rastline boljšo stabilnost in več vlage. Visokemu grahu nudimo oporo. Vendar lahko tudi nizek grah posejemo ob oporo. Najboljša opora je plastična mreža, ki jo imamo napeljano med dvema lesenima močnima palicama in jo po vrtu poljubno premikamo, saj grah sejemo na različnih koncih vrta. Opora so lahko tudi leskove veje, ki jih naberemo v gozdu. Če imamo manjši vrt, obvezno grah vzgajamo ob oporo, saj s tem izkoristimo prostor v višino, na tleh pa si lahko vzgojimo še kakšno drugo vrtnino. Mrežo postavimo v smeri vetra (tako moramo tudi sejati) in to za rastlinami graha, tako da veter rastline pritiska ob mrežo.

DSC02236Grah naj raste na zračnem in sončnem rastišču, na humoznih, rahlo apnenčastih in odcednih tleh. Izogibamo se uporabi hlevskega gnoja. Bo pa hvaležen za kompost. Tla med rastlinami obvezno zasejemo s kakšno vrtnino ali cvetlico ali pa jih prekrivamo, V sušnih dnevih ga obvezno zjutraj ali zvečer zalivamo. Zalivamo ga vedno od spodaj, kar preprečuje pojav bolezni. Če ni kakšnih posebnih vremenskih razmer, če ima dobro rastišče in veliko različnih sosednih rastlin, bo zdrav.
Zelo rad raste v družbi s korenjem, kumaram, glavnato solato, redkvico, zeleno in špinačo. Odlična soseda sta tudi cvetača in zelje. Če ga imamo zares radi, izkoristimo vsak košček vrta, da si ga vzgojimo, posebno v bližini prej naštetih vrtnin.
Ne prenaša pa čebule, česna, pora, fižola, paradižnika in krompirja.
Ko rastline odstranjujemo z vrta, korenine obvezno pustimo v tleh, torej rastlin ne pulimo, ampak jih pri tleh porežemo. Ostanek rastlin pa uporabimo za prekrivanje tal med drugimi rastlinami v zelenjavnem vrtu ali pa jih damo na kompost.

Tudi v urbanem okolju si ga lahko enostavno vzgojimo in z njim polepšamo sončno teraso ali balkon. Sigurno bo rastel v večjem glinenem loncu s podstavkom, da odvečna voda odteče, napolnjenim s kvalitetnim substratom (UNIVERZALNI) na sončni terasi ali balkonu. Redno ga zalivajmo, po potrebi gnojimo in to v fazi cvetenja. Smiselno je, da dozorele stroke redno obiramo in sveže zrnje sproti pojemo.
Grah je tudi vrtnina, ki jo lahko vzgajajo otroci. Semena so velika in hitro kalijo, rastlina hitro raste in je velika, stroki so enostavni za pobirati in zrna so sladkega okusa, ki otrokom ustreza. Torej je idealna vrtnina, za tiste, ki bi v svoje delo na vrtu radi vključili otroke.

Grah je najokusnejši mlad, zato stroke pogosto obiramo in to pazljivo, z obema rokama, da rastline ne ranimo. Grah pobiramo zjutraj, ko so rastline še hladne od noči. V deževnih dnevih se obiranje ne priporoča, ker so zrna bolj občutljiva za napad bolezni. Še isti dan moramo zrna začeti sušiti ali jih zamrzniti.
Zgodnje in pogosto obiranje pospešuje tvorbo novih strokov.
Grahova zrna uživamo zamrznjena in sušena tudi pozimi. Cela sušena zrna lahko tudi kalimo, tako, da jih uživamo kot kalčke in si s tem ustvarimo še več hranilnih snovi.
Jedi, ki si jih lahko pripravimo z grahovimi zrni je zelo veliko. Ne pozabimo, da lahko sveža mlada zrna dodamo v skledo solate. Okusno in zdravo!
RS_13x20_ Grah cudo amerike_oroBOGATA IZBIRA SORT GRAHA
Nizka in zgodnja graha sta Mali Provansalec, katerega sejemo lahko celo avgusta, da nam rodi oktobra in Kelvedon. Oba sta zelo rodna, z okusnimi zrni. Srednje zgodni in nizki, bujno rastoči grah je Čudo Amerike. Zrna so velika, ploščato okrogla, svetlozelene barve in zelo okusna.
Visoka graha, ki potrebujeta oporo pa sta Telefon z nežnimi in okusnimi zrni ter Senator, ki je izredno roden. Rondo je srednje zgodnja, zelo rodna sorta, ki zraste 90 do 170 cm visoko. Stroki so ca. 10-12 cm dolgi, zrno zeleno, okroglo in gladko. Zanimiv pa je tudi sladkorni grah, pri katerem uživamo cele mlade, sladke in okusne stroke. Je visok, zato potrebuje oporo.
NE POZABIMO NA VZGOJO ŠE OSTALIH STROČNIC
Vse stročnice so idealne za vzgojo v naših domačih zelenjavnih vrtovih in v loncih na balkonih. Cenimo jih zaradi njihovega okusa, bogate vsebnosti beljakovin, vitaminov in mineralov in vsestranske uporabe. Popestrijo naš vrt in izboljšujejo vrtna tla. Torej čim več fižola, boba, turškega oz. laškega fižola, leče, čičerike, dolge vigne, nizke vigne, soje in limskega fižola!

Objavljeno v Vrtnarski nasveti

Iskanje

semina
Profi semena lahko kupite pri:

profi semena

Hobi semena lahko kupite pri:

sejmo.si